Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 07-ih

Radio Ognjišče

5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 07-ih

Radio Ognjišče

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 07-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 11-ih

Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 11-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 11-ih
VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 11-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 10-ih

Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 10-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 10-ih
VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 10-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 09-ih

Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 09-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 09-ih
VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 09-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 08-ih

Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 08-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 08-ih
VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 08-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 06-ih

Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 06-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 06-ih
VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 06-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 05-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 05-ih
VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2025 ob 21-ih

Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2025 ob 21-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2025 ob 21-ih
VEČ ...|4. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2025 ob 21-ih

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Svetovalnica

VEČ ...|5. 2. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjePravne zagateMateja Maček

Pogovor o

VEČ ...|29. 1. 2025
O poslanstvu katoliških medijev in zakonu o medijih

Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš. 

O poslanstvu katoliških medijev in zakonu o medijih

Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|14. 1. 2025
Dialog z ateizmom - uvod

Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče

Dialog z ateizmom - uvod

Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče

Blaž Lesnik

ateizemduhovnostverareligijadeizemanateizemsvetovni nazor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2025
Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBernarda StenovecMarijan Tršar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|5. 2. 2025
Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

s. Meta Potočnik

greh korupcijeprijavejavna naročila