Is podcast Skupnost Srce, ki povezuje razvezane Is podcast
Skupnost Srce, ki povezuje razvezane

Natalie Kardum je članica skupnosti Srce, ki povezuje razvezane. Kako jim pomaga, kakšno je mesto razvezanih v Cerkvi in kako pomembna je podpora ob taki situaciji.

Radio OgnjiščeTanja Dominko

svetovanje

7. 10. 2024
Skupnost Srce, ki povezuje razvezane

Natalie Kardum je članica skupnosti Srce, ki povezuje razvezane. Kako jim pomaga, kakšno je mesto razvezanih v Cerkvi in kako pomembna je podpora ob taki situaciji.

Radio OgnjiščeTanja Dominko

VEČ ...|7. 10. 2024
Skupnost Srce, ki povezuje razvezane

Natalie Kardum je članica skupnosti Srce, ki povezuje razvezane. Kako jim pomaga, kakšno je mesto razvezanih v Cerkvi in kako pomembna je podpora ob taki situaciji.

Radio OgnjiščeTanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2024
Nega stopal v zaprti obutvi

S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.  

Nega stopal v zaprti obutvi

S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.  

svetovanje

Svetovalnica

Nega stopal v zaprti obutvi

S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.  

VEČ ...|4. 10. 2024
Nega stopal v zaprti obutvi

S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.  

Nataša Ličen

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 10. 2024
Otroci in glasbena šola

Gostja je bila Ana Gregorič, ki stremi k temu, da bi otroci in odrasli z veseljem razvijali svoj glasbeni potencial. Kako začeti, kako vztrajati in kako uspeti? Prisluhnite pogovoru.

Otroci in glasbena šola

Gostja je bila Ana Gregorič, ki stremi k temu, da bi otroci in odrasli z veseljem razvijali svoj glasbeni potencial. Kako začeti, kako vztrajati in kako uspeti? Prisluhnite pogovoru.

svetovanje

Svetovalnica

Otroci in glasbena šola

Gostja je bila Ana Gregorič, ki stremi k temu, da bi otroci in odrasli z veseljem razvijali svoj glasbeni potencial. Kako začeti, kako vztrajati in kako uspeti? Prisluhnite pogovoru.

VEČ ...|3. 10. 2024
Otroci in glasbena šola

Gostja je bila Ana Gregorič, ki stremi k temu, da bi otroci in odrasli z veseljem razvijali svoj glasbeni potencial. Kako začeti, kako vztrajati in kako uspeti? Prisluhnite pogovoru.

Radio Ognjišče Tanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 10. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček.

svetovanje pravne zagate Mateja Maček

Svetovalnica

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček.

VEČ ...|2. 10. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček.

Jože Bartolj

svetovanje pravne zagate Mateja Maček

Svetovalnica

VEČ ...|1. 10. 2024
Porodni izzivi

Z nami je fizioterapevtka Anna Bogacz Udovč, govorili pa smo o porodnih izzivih, o smiselnosti porodnega načrta in o tem, kako skrbeti za svoje telo po porodu.

Porodni izzivi

Z nami je fizioterapevtka Anna Bogacz Udovč, govorili pa smo o porodnih izzivih, o smiselnosti porodnega načrta in o tem, kako skrbeti za svoje telo po porodu.

svetovanje

Svetovalnica

Porodni izzivi

Z nami je fizioterapevtka Anna Bogacz Udovč, govorili pa smo o porodnih izzivih, o smiselnosti porodnega načrta in o tem, kako skrbeti za svoje telo po porodu.

VEČ ...|1. 10. 2024
Porodni izzivi

Z nami je fizioterapevtka Anna Bogacz Udovč, govorili pa smo o porodnih izzivih, o smiselnosti porodnega načrta in o tem, kako skrbeti za svoje telo po porodu.

Tanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|30. 9. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin, zelen paradižnik, biskvit z bananami, gobova štruca, domač jabolčni kis ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. 

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin, zelen paradižnik, biskvit z bananami, gobova štruca, domač jabolčni kis ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. 

svetovanje kuhajmo

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin, zelen paradižnik, biskvit z bananami, gobova štruca, domač jabolčni kis ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin, zelen paradižnik, biskvit z bananami, gobova štruca, domač jabolčni kis ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. 

Matjaž Merljak

svetovanje kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|27. 9. 2024
Menopavza

Je menopavza prezrto obdobje? Kakšni so simptomi, kako in zakaj se začnejo hormonske spremembe, kako vplivajo na življenje ženske, kako lahko omilimo nekatere neljube težave in še marsikaj, je povedala Magdalena Fabčič. 

Menopavza

Je menopavza prezrto obdobje? Kakšni so simptomi, kako in zakaj se začnejo hormonske spremembe, kako vplivajo na življenje ženske, kako lahko omilimo nekatere neljube težave in še marsikaj, je povedala Magdalena Fabčič. 

svetovanje

Svetovalnica

Menopavza

Je menopavza prezrto obdobje? Kakšni so simptomi, kako in zakaj se začnejo hormonske spremembe, kako vplivajo na življenje ženske, kako lahko omilimo nekatere neljube težave in še marsikaj, je povedala Magdalena Fabčič. 

VEČ ...|27. 9. 2024
Menopavza

Je menopavza prezrto obdobje? Kakšni so simptomi, kako in zakaj se začnejo hormonske spremembe, kako vplivajo na življenje ženske, kako lahko omilimo nekatere neljube težave in še marsikaj, je povedala Magdalena Fabčič. 

Nataša Ličen

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|26. 9. 2024
Kako se učinkovito naučiti tujega jezika?

Na svetovni dan jezikov smo spregovorili o tem, kako se začeti učiti novega jezika, zakaj nas je strah govoriti v tujem jeziku in kako se tega strahu znebiti. Naš gost je bil poliglot Matej Sedmak, ki je zadnja leta preučeval načine usvajanja jezikov pri posameznikih, ki govorijo od 5 do 20 jezikov. Razvil je tudi svojo metodo, ki običajen pristop učenja jezika postavlja na glavo!

Kako se učinkovito naučiti tujega jezika?

Na svetovni dan jezikov smo spregovorili o tem, kako se začeti učiti novega jezika, zakaj nas je strah govoriti v tujem jeziku in kako se tega strahu znebiti. Naš gost je bil poliglot Matej Sedmak, ki je zadnja leta preučeval načine usvajanja jezikov pri posameznikih, ki govorijo od 5 do 20 jezikov. Razvil je tudi svojo metodo, ki običajen pristop učenja jezika postavlja na glavo!

tuji jeziki učenje metoda učenja tujega jezika svetovanje

Svetovalnica

Kako se učinkovito naučiti tujega jezika?

Na svetovni dan jezikov smo spregovorili o tem, kako se začeti učiti novega jezika, zakaj nas je strah govoriti v tujem jeziku in kako se tega strahu znebiti. Naš gost je bil poliglot Matej Sedmak, ki je zadnja leta preučeval načine usvajanja jezikov pri posameznikih, ki govorijo od 5 do 20 jezikov. Razvil je tudi svojo metodo, ki običajen pristop učenja jezika postavlja na glavo!

VEČ ...|26. 9. 2024
Kako se učinkovito naučiti tujega jezika?

Na svetovni dan jezikov smo spregovorili o tem, kako se začeti učiti novega jezika, zakaj nas je strah govoriti v tujem jeziku in kako se tega strahu znebiti. Naš gost je bil poliglot Matej Sedmak, ki je zadnja leta preučeval načine usvajanja jezikov pri posameznikih, ki govorijo od 5 do 20 jezikov. Razvil je tudi svojo metodo, ki običajen pristop učenja jezika postavlja na glavo!

Blaž Lesnik

tuji jeziki učenje metoda učenja tujega jezika svetovanje

Svetovalnica

Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.

Blaž Lesnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 10. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. oktober 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. oktober 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|1. 10. 2024
Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Nataša Ličen

komentar

Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Sol in luč

VEČ ...|1. 10. 2024
Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 10. 2024
Vabilo na 4. festival sirov in nasveti za setev ozimin

Predstavili smo dogajanje v okviru 4. festivala sirov, v drugem delu pa še nekaj nasvetov za setev ozimin. 

Vabilo na 4. festival sirov in nasveti za setev ozimin

Predstavili smo dogajanje v okviru 4. festivala sirov, v drugem delu pa še nekaj nasvetov za setev ozimin. 

Robert Božič

kmetijstvokmečki sirarjisirfestival sirovozimine

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2024
Blaž Podobnik s knjigo Kraljestvo pred vrati

Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Blaž Podobnik s knjigo Kraljestvo pred vrati

Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBlaž PodobnikKraljestvo pred vratiKUD Logos

Spominjamo se

VEČ ...|7. 10. 2024
Spominjamo se dne 7. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2024
Domači jabolčni kis

Jabolka očistimo in narežemo na tanjše rezine ter jih damo v posodo. Za 10 kg jabolk potrebujemo ½ kg sladkorja. Tega raztopimo v mlačni vodi in to dolijemo v posodo, da so jabolka dobro pokrita. Posodo pokrijemo s prtom ali desko, a pazimo, da ni hermetično zaprto. Večkrat premešamo, da jabolka splavajo. Mešanje ponavljamo vsak dan. Nato se bo začel delati klobuk in tekočina bo vse bolj kisla. Potrebno bo 2 do 3 mesece, odvisno od toplote prostora. V mrzli klet se bo kis delal do novega leta ali pa še dlje. Klobuka ne odstranjujemo, le malo ga odmaknemo, ko pokušamo tekočino. Ko je dovolj kisla, odcedimo, jabolka ožamemo ali pa stisnemo na stiskalnico, odpadek damo na kompost ali med biološke odpadke. Sestra Nikolina je še svetovala, da se ob mlaju prilije liter ali dva vode, da se uravna kislost.

Domači jabolčni kis

Jabolka očistimo in narežemo na tanjše rezine ter jih damo v posodo. Za 10 kg jabolk potrebujemo ½ kg sladkorja. Tega raztopimo v mlačni vodi in to dolijemo v posodo, da so jabolka dobro pokrita. Posodo pokrijemo s prtom ali desko, a pazimo, da ni hermetično zaprto. Večkrat premešamo, da jabolka splavajo. Mešanje ponavljamo vsak dan. Nato se bo začel delati klobuk in tekočina bo vse bolj kisla. Potrebno bo 2 do 3 mesece, odvisno od toplote prostora. V mrzli klet se bo kis delal do novega leta ali pa še dlje. Klobuka ne odstranjujemo, le malo ga odmaknemo, ko pokušamo tekočino. Ko je dovolj kisla, odcedimo, jabolka ožamemo ali pa stisnemo na stiskalnico, odpadek damo na kompost ali med biološke odpadke. Sestra Nikolina je še svetovala, da se ob mlaju prilije liter ali dva vode, da se uravna kislost.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 10. 2024
Pričevanje Irene o okrevanju po ločitvi in podpori skupnosti razvezanih SRCE

Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE. 

Pričevanje Irene o okrevanju po ločitvi in podpori skupnosti razvezanih SRCE

Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE. 

s. Meta Potočnik

ločitevnasiljeskupnost ločenih SRCE