Sv. Bernardin

Edina, meni znana, cerkev pri nas, posvečena tebi, stoji na obali … med Piranom in Portorožem. No, pravzaprav …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

20. 5. 2023
Sv. Bernardin

Edina, meni znana, cerkev pri nas, posvečena tebi, stoji na obali … med Piranom in Portorožem. No, pravzaprav …

Gregor Čušin

VEČ ...|20. 5. 2023
Sv. Bernardin

Edina, meni znana, cerkev pri nas, posvečena tebi, stoji na obali … med Piranom in Portorožem. No, pravzaprav …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|31. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|30. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|29. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Nedolžni otroci


Nedolžni otroci


duhovnost

S svetnikom na ti

Nedolžni otroci


VEČ ...|28. 12. 2024
Nedolžni otroci


Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

VEČ ...|27. 12. 2024
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

VEČ ...|26. 12. 2024
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

VEČ ...|25. 12. 2024
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

VEČ ...|24. 12. 2024
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj pravi nauk Cerkve o evtanaziji in asistiranem samomoru?

Z nami je bil v jutranji Svetovalnici  bolnišnični duhovnik Anže Cunk, ki nam je pojasnil, kaj Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru. Z nami pa je podelil tudi bogate izkušnje stika z bolnimi in umirajočimi. 

Kaj pravi nauk Cerkve o evtanaziji in asistiranem samomoru?

Z nami je bil v jutranji Svetovalnici  bolnišnični duhovnik Anže Cunk, ki nam je pojasnil, kaj Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru. Z nami pa je podelil tudi bogate izkušnje stika z bolnimi in umirajočimi. 

Marjana Debevec

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaduhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ... |
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Tekmovanje godb Slovenije - Predavanji o zgodovini Škofjeloškega pasijona

Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.

Tekmovanje godb Slovenije - Predavanji o zgodovini Škofjeloškega pasijona

Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.

Jože Bartolj

kulturaŠkofjeloški pasijontekmovanje godb slovenijepokal Vinka Štrucla

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče


Deprecated: str_replace(): Passing null to parameter #3 ($subject) of type array|string is deprecated in /var/www/html/php/aktualno_priporocamo.php on line 82

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Prešce - dober, sladek kruh

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.  

Prešce - dober, sladek kruh

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.  

Matjaž Merljak

kuhajmo