Sv. Vincencij

Čeprav goduješ tako rekoč sredi zime, so te za enega svojih patronov izvolili …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

22. 1. 2022
Sv. Vincencij

Čeprav goduješ tako rekoč sredi zime, so te za enega svojih patronov izvolili …

Gregor Čušin

VEČ ...|22. 1. 2022
Sv. Vincencij

Čeprav goduješ tako rekoč sredi zime, so te za enega svojih patronov izvolili …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|31. 12. 2024
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|31. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|30. 12. 2024
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|30. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|29. 12. 2024
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|29. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|28. 12. 2024
Nedolžni otroci


Nedolžni otroci


duhovnost

S svetnikom na ti

Nedolžni otroci


VEČ ...|28. 12. 2024
Nedolžni otroci


Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|27. 12. 2024
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

VEČ ...|27. 12. 2024
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|26. 12. 2024
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

VEČ ...|26. 12. 2024
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|25. 12. 2024
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

VEČ ...|25. 12. 2024
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|24. 12. 2024
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

VEČ ...|24. 12. 2024
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Via positiva

VEČ ...|6. 11. 2025
Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Nataša Ličen

pogovorodnosiglasbadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 11. 2025
V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 11. 2025
Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostvoščilnicedlibIvo Prančič