Sv. Matej

Roka kar nekoliko zatrepeče, ko se spravim k pisanju pisma tako slovečemu …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

21. 9. 2021
Sv. Matej

Roka kar nekoliko zatrepeče, ko se spravim k pisanju pisma tako slovečemu …

Gregor Čušin

VEČ ...|21. 9. 2021
Sv. Matej

Roka kar nekoliko zatrepeče, ko se spravim k pisanju pisma tako slovečemu …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|31. 12. 2024
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|31. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|30. 12. 2024
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|30. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|29. 12. 2024
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|29. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|28. 12. 2024
Nedolžni otroci


Nedolžni otroci


duhovnost

S svetnikom na ti

Nedolžni otroci


VEČ ...|28. 12. 2024
Nedolžni otroci


Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|27. 12. 2024
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

VEČ ...|27. 12. 2024
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|26. 12. 2024
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

VEČ ...|26. 12. 2024
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|25. 12. 2024
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

VEČ ...|25. 12. 2024
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

VEČ ...|24. 12. 2024
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

duhovnost spomin

S svetnikom na ti

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

VEČ ...|24. 12. 2024
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Gregor Čušin

duhovnost spomin

S svetnikom na ti
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Naš pogled

VEČ ...|21. 10. 2025
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 10. 2025
Prijavite se za podporo dejavnostim v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.

Prijavite se za podporo dejavnostim v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2025
Pogovor z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ob zmagi na tekmovanju Gallus

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Pogovor z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ob zmagi na tekmovanju Gallus

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Jože Bartolj

kulturaglasbaHelena Fojkar ZupančičZbor sv. Nikolaja LitijaTekmovanje Gallus

Komentar Družina

VEČ ...|23. 10. 2025
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

Andrej Saje

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|23. 10. 2025
Spominjamo se dne 23. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo