Ali si bil blag, dobrosrčen in pošten zaradi svojega imena, ali pa so ti ime »Modestus« nadeli, ker si bil …
Ali si bil blag, dobrosrčen in pošten zaradi svojega imena, ali pa so ti ime »Modestus« nadeli, ker si bil …
Ali si bil blag, dobrosrčen in pošten zaradi svojega imena, ali pa so ti ime »Modestus« nadeli, ker si bil …
S svetnikom na ti
Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …
S svetnikom na ti
Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …
S svetnikom na ti
Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …
S svetnikom na ti
Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …
S svetnikom na ti
Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …
S svetnikom na ti
Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …
S svetnikom na ti
Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …
S svetnikom na ti
Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …
Kmetijska oddaja
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Naš pogled
Pogovarjajmo se.
V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.
Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.
Pogovor o
Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.
Radijski roman
Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA
1:17:10_Pussycat - Mississippi
1:22:06_Vajta - Leila
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.