Na letošnjem Novoletnem srečanju treh Slovenije, ki je v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem potekalo pod geslom Živeti s preizkušenim upanjem, so na okrogli mizi mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva govorili: Verena Smrtnik, Andrej Žnidar, Pavli Čertov in voditelj Klemen Ban.

V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

Pastoralni svet župnije Marije Vnebovzete v Clevelandu se je sinoči sestal v Slovenski sobi. Pregledali so projekte in dejavnosti v preteklem letu ter načrtovali prihodnje dogodke. To nedeljo bo v župniji na sporedu dobrodelno kosilo slovenske šole. Možno ga bo tudi prevzeti za domov. Župljane vabijo k udeležbi, saj s tem podprejo delovanje šole. Slovenska pristava pa v soboto, 25. januarja, pripravlja vsakoletno dobrodelno večerjo in ples, ki potekata v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. Letošnja tema je “Pristava: srce vsega”. Tako bodo v ospredju prijateljstva, zakoni in ljubezenske zgodbe, ki so se začele na Pristavi. Rojake vabijo, da delijo fotografije, ki spremljajo enkratne življenjske zgodbe.

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar. 

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].  

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.