Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

Poznavalci Viktorja Frankla pravijo, da je njegov odnos do presežnega poslednja Franklova skrivnost. Njegova učenka, dr. Elizabeth Lucas je ta njegov odnos izjemno subtilno povzela v knjigi z naslovom Frankl in Bog (izšla je pri založbi Novi svet)

Nesporna zasluga znamenitega psihologa je, da si je vedno prizadeval upoštevati pravo bivanjsko razsežnost. Tistemu, ki strada, nič ne koristijo naše modre besede in bivanjsko zafrustriranemu ne pomaga kos kruha.

“Anksiozne in panične motnje se lahko pojavijo že pri otrocih. Znano je da prizadenejo približno 20 % prebivalstva in delež v zadnjih letih opazno narašča. Pomembno se je torej uriti v pogumu in umirjenosti.” Tako je ob rob knjižice z naslovom Le pogum zapisala dr. Caludia Croos Müller, specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje. Predstavili smo njeno knjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov „Le pogum“.

Pretresljiva zgodba Arianne, ki je v peklu življenja spoznala moč molitve. Pri 23 letih je odšla od doma in se preselila k takratnemu fantu.: “Vsako razmerje je bilo bolj burno in škodljivo. Bila sem prepričana, da me nihče nikoli ne bo ljubil in da sem obsojena na to, da vse življenje trpim. Počutila sem se vedno bolj prazno, hkrati pa nisem imela občutka, da grešim. Izgubila sem strah pred tem, da žalim Boga.« Njeno zgodbo je objavil spletni medij Aleteia.si.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.

Predstavili smo igralca Marka Wahlberga, ki je na filmskem platnu upodobil izjemno zanimivo življenjsko pot boksarja in igralca, ki je postal duhovnik. Film z naslovom Father Stu – oče Stu – je v kinematografe prišel pred nekaj tedni. Gre za poklon človeku, ki ni nikoli ničesar počel polovično in čigar pot do zveličanja ni le navdihujoča, pač pa vsakogar izmed nas opominja, naj rečemo  Bogu “da”, tudi ko smo v življenju na najnižji točki. Tako so zapisali v prispevku spletnega medija Aleteia, ki je intervju tudi pripravil.

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

»Okolica nam pije živce in stres nas je spet oropal notranjega miru.« »Počutimo se izčrpane in izžete, premaguje nas utrujenost.«
Misli sta iz knjige priljubljenega pisatelja, ki opisuje težke življenjske trenutke, ki jih poznamo vsi. “Angel je poslanec, lahko je tudi impulz, ki izhaja iz naše notranjosti in nam pomaga, da na težave pogledamo z drugačnimi očmi.” 

Za tokratno oddajo Sol in luč, ki je bila na sporedu v torek v velikonočni osmini, smo izbrali odlomek iz Evangelija po Čušinu. Govori o smrti, o vpletenosti Boga v usodo življenja in o vstajenju. Odlomek je prebral avtor Gregor Čušin.

Če si želimo resničnega in pravega veselja, moramo pogledati smrti v obraz. Tako pravi znameniti pisatelj in filozof Fabrice Hadjadj. V oddaji Sol in luč smo pred praznikom zmage življenja nad smrtjo, vnovič predstavili nekaj odlomkov iz njegove knjige z naslovom Kako uspeti v smrti.

»Zakaj v vojni umirajo nedolžni? Zakaj Bog ne prepreči zla?« Na ta vprašanja v knjigi »S čim sem si to zaslužil« skuša odgovoriti pater Anselm Grün. Zbral je nekaj najboljših odgovorov in dodal, da je trpljenje skrivnost in da se moramo pred trpečo dušo pokloniti in v ponižnosti utihniti ter tolažiti zgolj s tiho prisotnostjo. Nekaj odlomkov v oddaji Sol in luč ob 17h.

Knjiga, ki je prav te dni prišla med nas tudi v slovenskem prevodu, že v naslovu nosi ključno sporočilo trenutka v katerem se je znašel ves svet, Knjiga upanja. Avtorica, svetovno znana naravoslovka, Jane Goodal v njej piše o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, piše o miru o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha.

“Ko v restavraciji vidim družino, v kateri vsi člani gledajo v mobilne naprave, se mi lomi srce. Razumem skušnjavo. Biti starš je naporno. Ne napolnite otrok z dopaminom, saj bo to na njih, ko odrastejo, pustilo resne posledice. ” Iz knjige Voditelji jedo zadnji (izdalo jo je podjetje Smart Com) o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. Pa tudi o »milenijcih« in o tem, kako jih voditi.

»Odnos do življenja nastane v glavi. Tam so doma strahovi, pričakovanja in vaši odzivi. Za vse našteto je podlaga v spominih, zato je zelo pomembno, kaj odložite v »zbiralnik spominov«. To je le ena od misli iz praktične in dragocene knjižice z naslovom Vso srečo, ki ima podnaslov Mali učbenik preživetja. Če želite izvedeti, kako s telesnimi držami možganom načrtno sporočiti pozitivne misli, prisluhnite oddaji Sol in luč.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

»Če ne razumete zla, ste ranljivi zanj.
Hvaležnost je verjetno edina alternativa zagrenjenosti.
Odločitev za ljubezen in pogum, je odločitev za izboljšanje sveta.« 
Misli so iz zadnjega poglavja knjige Jordana Petersona z naslovom Onkraj reda (založba Družina). Več iz poglavja z naslovom Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju v tokratni oddaji Sol in luč.

Ob kulturnem prazniku smo se odločili, da v oddaji Sol in luč ponovimo posnetek pogovora z lanskoletnim nagrajencem Ferijem Lainščkom.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Zakaj je papež Frančišek kar osem let vsak mesec po telefonu poklical Rosalbo Ferri? Kako je slovo od dveh hčerk mami spremenilo smisel življenja? Pri dveh mesecih je novorojenko in mamo oče polil s kislino. Mama krutega nasilja ni preživela, deklica, čeprav pohabljena, pa danes navdihuje kot fotomodel. Izbrali smo tri navdihujoče zgodbe, ki jih je spisalo življenje. Čeprav so v temelju žalostne, pa je odziv akterjev tisti, ki jim je dal vetra, da so pristale na prvih straneh medijev. Pri nas jih je objavila spletna stran Aleteia.si.

Dr. Tomaž Erzar v predgovoru: “Medgeneracijski in medosebni odnosi odrešujejo, zato so tudi kraj, kjer se grešnost in trpljenje do konca zaostrita. Nove generacije nosijo breme generacije svojih staršev kljub temu, da so starši naredili korak naprej glede na prejšnje generacije. Globoka in tragična resnica otroštva je, da otroci izpolnjujejo potrebe staršev, ki jih niso izpolnili njihovi starši in tako rekoč vnazaj popravljajo napake svojih dedov in babic. S tem, ko nehote postajajo starši svojih staršev, otroci sporočajo, za katere potrebe in stiske bi tudi sami želeli, da jih starši slišijo in sprejmejo.” Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Pripravili smo izbor treh kratkih pripovedi iz knjige Zgodbe za advent in božič (izšla je pri Založbi Ognjišče), ki želijo približati vsebino božičnega praznika. Zbral jih je Božo Rustja, ki je ob rob zbirki Zgodbe za dušo povedal naslednje: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Prisluhnimo nekaj zgodbam, ki jih je zbral in zapisal odgovorni urednik revije Ognjišče.

V knjigi frančiškanski pater iz revne četrti New Yorka spregovori o strahu, negotovosti, žalosti, izgubi bližnjega, bolečini in jezi ter pokaže na svetlobo. Pater Benedict ponuja jasne in praktične nasvete, kako nadaljevati svojo pot in celo osebnostno rasti s pomočjo Božje milosti, tudi takrat, ko se ta zdi izredno oddaljena. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Dr. Elizabeth Lucas je Franklov odnos do presežnega, do Boga, izjemno subtilno povzela v knjigi z naslovom Frankl in Bog. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.

Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe? Kdor resnično želi uresničiti samega sebe, kar je mantra sodobnih gurujev, naj v roke vzame knjigo p. Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.« Avtor oddaje Tadej Sadar vam obljublja, da ne boste razočarani. Naročite jo lahko tukaj.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

»Zahodna družba noče več slišati za smrt. Leta 1993 je le še osem odstotkov Francozov verjelo v vstajenje. Tako daleč gremo, da vse v povezavi s smrtjo brišemo celo v govoru: že sama beseda je postala tabu, govorimo le, da nekoga ni več, da ga ni z nami. Vsemu napredku medicine navkljub in daljšanju življenjske dobe, ostajamo umrljivi in ne moremo mimo vprašanja: Ali po smrti obstaja še kaj? Še nekaj odlomkov iz knjige zdravnika, dr. Patricka Theilliera z naslovom »Izkušnje skorajšnje smrti«, ki je izšla pri založbi Družina.

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Planet, na katerem živimo, nenehno brunda. Slišimo ga sicer ne, ker brunda prenizko, da bi ga lahko zaznali z ušesi. Ali in kako pa vpliva na človeka, v tokratni oddaji Sol in luč.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tokrat smo se odpravili na morje poiskat kakšen biser, seveda v prenesenem smislu. Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige Drobne zgodbe z biserom.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.