Is podcast P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja Is podcast
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

Tadej Sadar

družba odnosi svetovanje

3. 8. 2021
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

Tadej Sadar

VEČ ...|3. 8. 2021
P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

glasba duhovnost odnosi zdravstvo

Sol in luč

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Tadej Sadar

glasba duhovnost odnosi zdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|15. 11. 2022
p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družba odnosi zdravstvo

Sol in luč

p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|15. 11. 2022
p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družba odnosi zdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|8. 11. 2022
dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

družba odnosi

Sol in luč

dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

VEČ ...|8. 11. 2022
dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

Tadej Sadar

družba odnosi

Sol in luč

VEČ ...|1. 11. 2022
Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

odnosi duhovnost

Sol in luč

Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

VEČ ...|1. 11. 2022
Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Tadej Sadar

odnosi duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|25. 10. 2022
Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

odnosi duhovnost

Sol in luč

Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

VEČ ...|25. 10. 2022
Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

Tadej Sadar

odnosi duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|11. 10. 2022
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Ker gre za res izjemno zgodbo vztrajnosti in neverjetne pozitivne energije, ki jo izžareva američanka, Jessica Cox, smo se po nekaj letih odločili za ponovitev oddaje v kateri smo predstavili njeno življenje: Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Tako nas opominja Jessica.

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Ker gre za res izjemno zgodbo vztrajnosti in neverjetne pozitivne energije, ki jo izžareva američanka, Jessica Cox, smo se po nekaj letih odločili za ponovitev oddaje v kateri smo predstavili njeno življenje: Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Tako nas opominja Jessica.

odnosi

Sol in luč

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Ker gre za res izjemno zgodbo vztrajnosti in neverjetne pozitivne energije, ki jo izžareva američanka, Jessica Cox, smo se po nekaj letih odločili za ponovitev oddaje v kateri smo predstavili njeno življenje: Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Tako nas opominja Jessica.

VEČ ...|11. 10. 2022
Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Ker gre za res izjemno zgodbo vztrajnosti in neverjetne pozitivne energije, ki jo izžareva američanka, Jessica Cox, smo se po nekaj letih odločili za ponovitev oddaje v kateri smo predstavili njeno življenje: Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Tako nas opominja Jessica.

Tadej Sadar

odnosi

Sol in luč

VEČ ...|4. 10. 2022
Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

duhovnost kultura odnosi

Sol in luč

Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

VEČ ...|4. 10. 2022
Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Tadej Sadar

duhovnost kultura odnosi

Sol in luč

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

družba narava odnosi

Sol in luč

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družba narava odnosi

Sol in luč

Sol da okus in ščiti pred pokvarljivostjo, poleg tega je simbol modrosti, prijateljstva in požrtvovalnosti. Skupnost je sol, kadar ima okus po blagrih. Luč je vir stvarjenja. Kdor je razsvetljen, tudi sam sveti drugim. Oddaja govori o smislu življenja, ter o tem, kako se opremiti, kako živeti, da ta smisel, cilj, tudi dosežemo.

Tadej Sadar

Tadej Sadar

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2022
Mošnjiček

Ukrajinska ljudska pravljica bi lahko bila zgodba o nerodnem možu ali pripoved o navihanih trgovcih, pa je vendar le štorija o ljubezni med možem in ženo.

Mošnjiček

Ukrajinska ljudska pravljica bi lahko bila zgodba o nerodnem možu ali pripoved o navihanih trgovcih, pa je vendar le štorija o ljubezni med možem in ženo.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 11. 2022
Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Alen Salihović

svpmvolitveustavaklemen jaklicustavni sodnikvojnaukrajinainfopogovorpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Sol in luč

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostodnosizdravstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 11. 2022
Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 11. 2022
Spoznajte Misijonsko središče in tajnika Janka Pirca

Janko Pirc je spregovoril o svojem delu in Adventnem koledarju Misijnskega središča Slovenije.

Spoznajte Misijonsko središče in tajnika Janka Pirca

Janko Pirc je spregovoril o svojem delu in Adventnem koledarju Misijnskega središča Slovenije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanko pircmisijonsko središčeadventni koledar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 11. 2022
Začetek adventa, vseslovensko romanje prostovoljcev na Ponikvo

Na prvo adventno nedeljo smo poročali o podelitvi priznanja Madžarske murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu, objavili reportažo z romanja prostovoljcev Karitas na Ponikvo, pogovor o srečanju mladih iz obeh Goric ter predstavitev dveh zanimivih adventnih spodbud. Slišali ste tudi poudarke iz novembrske številke revije Novi svet.

Začetek adventa, vseslovensko romanje prostovoljcev na Ponikvo

Na prvo adventno nedeljo smo poročali o podelitvi priznanja Madžarske murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu, objavili reportažo z romanja prostovoljcev Karitas na Ponikvo, pogovor o srečanju mladih iz obeh Goric ter predstavitev dveh zanimivih adventnih spodbud. Slišali ste tudi poudarke iz novembrske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|27. 11. 2022
Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 11. 2022
Tokrat o papeževem obisku v Astiju, stanju v Ukrajini in Cerkvi v Nemčiji

Papež Frančišek cerkveno leto sklenil s sveto mašo v katedrali v Astiju.
Mir v Ukrajini je še vedno mogoč, a ne brez dialoga in razorožitve lastnih src.
Caritas Internationalis pred dnevi dobila novo začasno vodstvo.
Nadškof Hočevar, ki se poslavlja od Beograda, hvaležen za prehojeno pot.
Mnogi se sprašujejo ali bo šla Cerkev v Nemčiji svojo pot?
Bosta srečanje mladih 2025 gostili Gorici, združeni v Evropski prestolnici kulture?

Tokrat o papeževem obisku v Astiju, stanju v Ukrajini in Cerkvi v Nemčiji

Papež Frančišek cerkveno leto sklenil s sveto mašo v katedrali v Astiju.
Mir v Ukrajini je še vedno mogoč, a ne brez dialoga in razorožitve lastnih src.
Caritas Internationalis pred dnevi dobila novo začasno vodstvo.
Nadškof Hočevar, ki se poslavlja od Beograda, hvaležen za prehojeno pot.
Mnogi se sprašujejo ali bo šla Cerkev v Nemčiji svojo pot?
Bosta srečanje mladih 2025 gostili Gorici, združeni v Evropski prestolnici kulture?

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnost