Sadike iz antike
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Sadike iz antike
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Sadike iz antike
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
Sadike iz antike
Sadike iz antike
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Sadike iz antike
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Sadike iz antike
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
Sadike iz antike
Sadike iz antike
Reka živih besed.
Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.
Duhovna misel
Gledati na življenje svetega Frančiška z distance stoletij je lahko zelo romantično, romanca pa nima kaj dosti z ljubeznijo. Beseda spominja na kakšen roman, ki pa je vse kaj drugega kot življenje radikalnega ubožca. Kdor želi slediti Frančišku, se mora ljubezni predati brezpogojno. Brez ampakov, brez čejev in brez časovnih omejitev, za vedno. Šele potem bo to tudi za večnost.
Svetovalnica
S Špelo Tevžič, vodjo službe za informacijske rešitve v ZD Ljubljana, smo govorili o digitalni aplikaciji zVEM, ki pomeni novost v komunikaciji z osebnim zdravnikom in medicinsko sestro in pri naročanju na zdravstvene storitve. Kako priti do te aplikacije in jo pravilno uporabljati? To je zagonetka predvsem za starejše, saj potrebujejo digitalno identiteto.
Moja zgodba
Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Naš pogled
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.