Nulla die sine linea
28. 6. 2018
Nulla die sine linea
VEČ ...|28. 6. 2018
Nulla die sine linea
Sadike iz antike
VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Inter Arma Silent Musae
VEČ ...|27. 12. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Vaja dela mojstra !
VEČ ...|6. 12. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
Sadike iz antike
Timeo hominem unius libri
VEČ ...|29. 11. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Festina lente
VEČ ...|22. 11. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Gutta cavat lapidem
VEČ ...|15. 11. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
Sadike iz antike
Periculum in mora
VEČ ...|8. 11. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Za življenje
VEČ ... |
Vzgoja, uporaba pametnega telefona
Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju.
Naš gost
VEČ ... |
Dr. Tatjana Avšič Županc, letošnja Zoisova nagrajenka
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Duhovna misel
VEČ ... |
Najmodrejši od vseh
Gašper, Miha, Boltežar in Artaban so zajahali kamele in se odpravili na pot. Smer njihove poti je neznana, njihova vodnica je svetla zvezda ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Svetovalnica
VEČ ... |
Samozavest navzven, kaj pa znotraj nas?
Mag. Andreja Jernejčič, ki je pred kratkim izdala novo knjigo z naslovom Steber v meni, je bila naša gostja. Pogovarjali smo se o samozavesti, kako nanjo vpliva naša okolica s svojimi sporočili, ki nam jih posreduje, kako vpliva na naš uspeh naša preteklost in kako naš pogled na stvari. Kako lahko pomagamo svojim otrokom, da bodo bolj samozavestni in imeli zdravo samopodobo?
Moja zgodba
VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
VEČ ... |
Ruda Jurčec (1905-1875)
Doma je bil iz Ormoža. Končal je politično šolo v Parizu. Čeprav je Ruda Jurčec sanjal o diplomaciji, se je uveljavil kot novinar, urednik, pisatelj in esejist. Med obema vojnama je delal pri Slovencu in ga med vojno tudi urejal. Bil je bil predsednik Slovenskega novinarskega društva. Leta 1935 je izdal poglobljeno študijo o Janezu Evangelistu Kreku. Bil je dopisnik angleškega Reuterja, francoske časopisne agencije Havas in beograjske Avale. Ruda Jurčec je ob koncu vojne odšel na Koroško, od tam v Rim in konec leta 1947 v Argentino. Imel je pomembno vlogo pri začetkih Svobodne Slovenije s koledarjem, Slovenske kulturne akcije, kot sourednik in pisec je sodeloval pri skoraj vseh slovenskih revijah v Argentini. Umetniški vrh je dosegel v romanu Ljubljanski triptih. Napisal je tudi obsežne spomine Skozi luči in sence v treh delih.
