Častitljivi del dne 22. 12.
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

duhovnost

22. 12. 2021
Častitljivi del dne 22. 12.
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

VEČ ...|22. 12. 2021
Častitljivi del dne 22. 12.
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|21. 10. 2025
Žalostni del dne 21. 10.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 21. 10.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 21. 10.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|21. 10. 2025
Žalostni del dne 21. 10.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 10. 2025
Veseli del dne 20. 10.

Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

Veseli del dne 20. 10.

Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 20. 10.
Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.
VEČ ...|20. 10. 2025
Veseli del dne 20. 10.
Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2025
Častitljivi del dne 19. 10.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del dne 19. 10.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 19. 10.
Molile so redovnice - Marijine sestre.
VEČ ...|19. 10. 2025
Častitljivi del dne 19. 10.
Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 10. 2025
Veseli del dne 18. 10.

Molitev je vodil salezijanec Peter Končan

Veseli del dne 18. 10.

Molitev je vodil salezijanec Peter Končan

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 18. 10.
Molitev je vodil salezijanec Peter Končan
VEČ ...|18. 10. 2025
Veseli del dne 18. 10.
Molitev je vodil salezijanec Peter Končan

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|17. 10. 2025
Žalostni del dne 17. 10.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 17. 10.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 17. 10.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|17. 10. 2025
Žalostni del dne 17. 10.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 10. 2025
Svetli del dne 16. 10.

Molile so redovnice - Uršulinke.

Svetli del dne 16. 10.

Molile so redovnice - Uršulinke.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del dne 16. 10.
Molile so redovnice - Uršulinke.
VEČ ...|16. 10. 2025
Svetli del dne 16. 10.
Molile so redovnice - Uršulinke.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|15. 10. 2025
Častitljivi del dne 15. 10.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Častitljivi del dne 15. 10.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 15. 10.
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
VEČ ...|15. 10. 2025
Častitljivi del dne 15. 10.
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|14. 10. 2025
Žalostni del dne 14. 10.

Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.

Žalostni del dne 14. 10.

Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 14. 10.
Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.
VEČ ...|14. 10. 2025
Žalostni del dne 14. 10.
Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Duhovna misel

VEČ ...|21. 10. 2025
Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina