Žalostni del
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnost

21. 3. 2020
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

VEČ ...|21. 3. 2020
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|7. 7. 2025
Veseli del dne 7. 7.

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del dne 7. 7.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 7. 7.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|7. 7. 2025
Veseli del dne 7. 7.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|6. 7. 2025
Častitljivi del dne 6. 7.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del dne 6. 7.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 6. 7.
Molile so redovnice - Marijine sestre.
VEČ ...|6. 7. 2025
Častitljivi del dne 6. 7.
Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|5. 7. 2025
Veseli del dne 5. 7.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Veseli del dne 5. 7.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 5. 7.
Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
VEČ ...|5. 7. 2025
Veseli del dne 5. 7.
Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 7. 2025
Žalostni del dne 4. 7.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 4. 7.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 4. 7.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|4. 7. 2025
Žalostni del dne 4. 7.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 7. 2025
Svetli del dne 3. 7.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Svetli del dne 3. 7.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del dne 3. 7.
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
VEČ ...|3. 7. 2025
Svetli del dne 3. 7.
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|2. 7. 2025
Častitljivi del dne 2. 7.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Častitljivi del dne 2. 7.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 2. 7.
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.
VEČ ...|2. 7. 2025
Častitljivi del dne 2. 7.
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|1. 7. 2025
Žalostni del dne 1. 7.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 1. 7.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 1. 7.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|1. 7. 2025
Žalostni del dne 1. 7.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|30. 6. 2025
Veseli del dne 30. 6.

Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.

Veseli del dne 30. 6.

Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 30. 6.
Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.
VEČ ...|30. 6. 2025
Veseli del dne 30. 6.
Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče