Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.
Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.
Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.
Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.
Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.
Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.
Radijska kateheza
V tokratni Radijski katehezi smo se znova družili s sv. Frančiškom Asiškim. Minorit, p. Danilo Holc, nas je uvedel v skrivnost prave ponižnosti, ki jo gledamo v jaslicah in evharistiji. Koristen je predvsem premislek o tem, kako znamo sprejemati žalitve, krivice in odpuščati bližnjim.
Radijska kateheza
V tokratni Radijski katehezi smo se znova družili s sv. Frančiškom Asiškim. Minorit, p. Danilo Holc, nas je uvedel v skrivnost prave ponižnosti, ki jo gledamo v jaslicah in evharistiji. Koristen je predvsem premislek o tem, kako znamo sprejemati žalitve, krivice in odpuščati bližnjim.
Radijska kateheza
Lurški kaplan Miro Šlibar nam je približal vsebino petih skrivnosti svetlega dela rožnega venca in jih povezal z misijonsko nedeljo ter novim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja.
Radijska kateheza
Lurški kaplan Miro Šlibar nam je približal vsebino petih skrivnosti svetlega dela rožnega venca in jih povezal z misijonsko nedeljo ter novim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja.
Radijska kateheza
Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.
Radijska kateheza
Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.
Radijska kateheza
Ko uspemo začutiti in izraziti bolečino ter stisko, je čas, da vse to predamo Jezusu na križu. Le on v ranjena srca prinaša ozdravljenje, ki nas usposobi, da živimo kot svobodni in odrešeni ljudje. O tej izkušnji je spregovorila Lučka Pajk, ki živi s cerebralno paralizo.
Radijska kateheza
Ko uspemo začutiti in izraziti bolečino ter stisko, je čas, da vse to predamo Jezusu na križu. Le on v ranjena srca prinaša ozdravljenje, ki nas usposobi, da živimo kot svobodni in odrešeni ljudje. O tej izkušnji je spregovorila Lučka Pajk, ki živi s cerebralno paralizo.
Radijska kateheza
Gost je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
Radijska kateheza
Gost je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
Radijska kateheza
Vsebino kateheze smo posvetili bl. A. M. Slomšku, predvsem njegovi duhovni veličini in globini. g. Miro Šlibar nam ga je predstavil kot kristjana, duhovnika in škofa globoke molitve, življenjske modrosti in ljubezni do vsakega človeka.
Radijska kateheza
Vsebino kateheze smo posvetili bl. A. M. Slomšku, predvsem njegovi duhovni veličini in globini. g. Miro Šlibar nam ga je predstavil kot kristjana, duhovnika in škofa globoke molitve, življenjske modrosti in ljubezni do vsakega človeka.
Radijska kateheza
Brat Jan Dominik Bogataj nam je predstavil Andreja Kretskega in njegovo homilijo o povišanju Svetega Križa.
Radijska kateheza
Brat Jan Dominik Bogataj nam je predstavil Andreja Kretskega in njegovo homilijo o povišanju Svetega Križa.
Radijska kateheza
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.
Radijska kateheza
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.

Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Sol in luč
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Duhovna misel
Nedavno sem vozil skozi Los Angeles in kmalu doživel veliko presenečenje: vozil sem skozi obsežen slovar. Kamorkoli sem pogledal, povsod ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Kulturni utrinki
Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.