Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.
Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.
V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.
V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost.
Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost.
Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.