Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila.
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila.
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Komentar tedna
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …
Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Sol in luč
Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?
Kulturni utrinki
Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.