V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo pevci iz Tepanja, ljudske pevke iz Žižkov in Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo pevci iz Tepanja, ljudske pevke iz Žižkov in Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.
O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.
Pevci zapojte, godci zagodte
Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.
O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.
Kmetijska oddaja
Spremembe kmetijske zakonodaje morajo biti sprejete v dialogu s tistimi, ki to zakonodajo živijo. Zato slovenski kmetje ne morejo biti tiho in ne morejo pristati na to, da podeželje postane administrativna žrtev oddaljene politike v rokah interesov kapitala, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so praznovali stoletnico Ameriških Brezij. O tem nam je več na začetku povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila Spominska proslava. Slišali (od 22:09 naprej) ste, kaj je pri pridigi povedal nadškof Andrej Stanovnik. Pred nami je letošnje srečanje Dobrodošli doma. Več sta nam (od 35:46 naprej) povedali državna sekretarka Vesna Humar in Ana Šket Daneu z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naš pogled
Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …
Sol in luč
Ob zaključku šolskega leta smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali dve zgodbi Karla Gržana, ki jih je pred desetletjem kot podlistke pisal za revijo Ognjišče. Opisujeta prav mlade in njihova srečevanja z življenjem, ki ga v veliki meri izpolnjuje prav šola. Naslov knjižice je Od senc k svetlobi izšla pa je pri Založbi Ognjišče.
Pogovor o
Kako bo zakon o psihoterapiji, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, vplival na dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev v Sloveniji? Kdo bo smel izvajati psihoterapijo v zdravstvu in kako bo zagotovljeno varstvo pacientov? V oddaji Pogovor o smo ta in druga vprašanja zastavili sogovornikom v studiu: državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje Denisu Kordežu, direktorju ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miranu Možini, klinični psihologinji Maši Naraločnik Sinur in podpredsedniku Zveze organizacij pacientov Slovenije Franciju Gerbcu.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…
Svetovalnica
Kuhanje hrenovk, maslo v skrinji, porabiti losos, ki je ostal, rdeča redkvica, pesto iz špargljev, konzerviranje jagog, linški keksi ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.