V oddaji smo gostili mlade, ki so nam vsem navdih - tako velik, da jim je jabolko navdiha podelil predsednik države Borut Pahor. Združeni so v Inštitutu zlata pentljica - vsi so premagali raka, ki je spremenil smer njihovega brezskrbnega otroštva in mladosti. Zdaj so junaki, ki majo kaj povedati – tudi to, kako se obnašati, ko zbolijo naši sošolci, prijatelji.
V oddaji smo gostili mlade, ki so nam vsem navdih - tako velik, da jim je jabolko navdiha podelil predsednik države Borut Pahor. Združeni so v Inštitutu zlata pentljica - vsi so premagali raka, ki je spremenil smer njihovega brezskrbnega otroštva in mladosti. Zdaj so junaki, ki majo kaj povedati – tudi to, kako se obnašati, ko zbolijo naši sošolci, prijatelji.
V oddaji smo gostili mlade, ki so nam vsem navdih - tako velik, da jim je jabolko navdiha podelil predsednik države Borut Pahor. Združeni so v Inštitutu zlata pentljica - vsi so premagali raka, ki je spremenil smer njihovega brezskrbnega otroštva in mladosti. Zdaj so junaki, ki majo kaj povedati – tudi to, kako se obnašati, ko zbolijo naši sošolci, prijatelji.
Petkov večer
Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.
Petkov večer
Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.
Petkov večer
V oddajo sta prišla avtor in scenarist ter režiserka nove slovenske televizijske nadaljevanke Takšno je življenje. Jani Virk in Maja Prettner sta povedala, kako nastaja tak velik projekt, s kakšnimi izzivi se srečujeta, z nami pa sta delila tudi kakšno peripetijo s snemanja.
Petkov večer
V oddajo sta prišla avtor in scenarist ter režiserka nove slovenske televizijske nadaljevanke Takšno je življenje. Jani Virk in Maja Prettner sta povedala, kako nastaja tak velik projekt, s kakšnimi izzivi se srečujeta, z nami pa sta delila tudi kakšno peripetijo s snemanja.
Petkov večer
V oddajo je prišla mlada koroška kantavtorica, ki bogati slovenski glasbeni prostor že 15 let. Običajno ustvarja glasbo na poezijo Ferija Lainščka, zdaj pa se predstavlja s samostojnim albumom v angleškem jeziku. Prisluhnite Ditki.
Petkov večer
V oddajo je prišla mlada koroška kantavtorica, ki bogati slovenski glasbeni prostor že 15 let. Običajno ustvarja glasbo na poezijo Ferija Lainščka, zdaj pa se predstavlja s samostojnim albumom v angleškem jeziku. Prisluhnite Ditki.
Petkov večer
Pop rock skupina FLIRRT, ki deluje že skoraj 30 let, je trenutno med najbolj vročimi domačimi izvajalci. Je najbolj predvajani slovenski rock izvajalec na YouTubeu, pred kratkim je izdala svoj osmi album in imela odmeven koncert v Križankah. V Petkovem večeru je bil z nami avtor, pevec in vodja skupine Rok Lunaček.
Petkov večer
Pop rock skupina FLIRRT, ki deluje že skoraj 30 let, je trenutno med najbolj vročimi domačimi izvajalci. Je najbolj predvajani slovenski rock izvajalec na YouTubeu, pred kratkim je izdala svoj osmi album in imela odmeven koncert v Križankah. V Petkovem večeru je bil z nami avtor, pevec in vodja skupine Rok Lunaček.
Petkov večer
Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega frančiškovi redovi po vsem svetu obhajajo spomin njegove smrti - Transítus. Zato smo se v Petkovem večeru posvetili temu svetniku, ki bi ga v današnjem času prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?
Petkov večer
Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega frančiškovi redovi po vsem svetu obhajajo spomin njegove smrti - Transítus. Zato smo se v Petkovem večeru posvetili temu svetniku, ki bi ga v današnjem času prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?
Petkov večer
Tokrat smo si privoščili literarni večer in prisluhnili nekaj kratkim črticam našega mojstra besede Ivana Cankarja. Slikovit jezik, psihološka ostrina in barvite podobe preteklosti so lepo legle v petkov rahlo deževni večer v istoimenski oddaji.
Petkov večer
Tokrat smo si privoščili literarni večer in prisluhnili nekaj kratkim črticam našega mojstra besede Ivana Cankarja. Slikovit jezik, psihološka ostrina in barvite podobe preteklosti so lepo legle v petkov rahlo deževni večer v istoimenski oddaji.
Petkov večer
Ob 40-letnici svoje glasbene kariere je bil gost oddaje pevec in avtor Gianni Rijavec. Govoril je o svojih glasbenih podvigih, delu za mir ter o zanimivih prednikih.
Petkov večer
Ob 40-letnici svoje glasbene kariere je bil gost oddaje pevec in avtor Gianni Rijavec. Govoril je o svojih glasbenih podvigih, delu za mir ter o zanimivih prednikih.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.