Predstavitev projektov Slovenske Karitas v Afriki
V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila aktualne projekte Slovenske Karitas v Afriki.
16. 6. 2019
Predstavitev projektov Slovenske Karitas v Afriki
V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila aktualne projekte Slovenske Karitas v Afriki.

Jure Sešek

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitev projektov Slovenske Karitas v Afriki
V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila aktualne projekte Slovenske Karitas v Afriki.

Jure Sešek

družbamisijoniAfrikaSlovenska Karitas

Pojdite in učite

VEČ ... |
Gost: misijonar Janez Krmelj

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju. 

Gost: misijonar Janez Krmelj

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju. 

duhovnostmisijonPSI 2026

Pojdite in učite

Gost: misijonar Janez Krmelj

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju. 

VEČ ...|22. 2. 2026
Gost: misijonar Janez Krmelj

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonPSI 2026

Pojdite in učite

VEČ ... |
Odmev Pustne Sobotne iskrice

V misijonski rubriki ste slišali zahvalo misijonarke s. Vesne Hiti, ki bo bdela nad zbranimi sredstvi in gradnjo vrtca v Srednjeafriški republiki. Z nami je bil tudi tajnik Misijonskega središča Janko Pirc.

Odmev Pustne Sobotne iskrice

V misijonski rubriki ste slišali zahvalo misijonarke s. Vesne Hiti, ki bo bdela nad zbranimi sredstvi in gradnjo vrtca v Srednjeafriški republiki. Z nami je bil tudi tajnik Misijonskega središča Janko Pirc.

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

Odmev Pustne Sobotne iskrice

V misijonski rubriki ste slišali zahvalo misijonarke s. Vesne Hiti, ki bo bdela nad zbranimi sredstvi in gradnjo vrtca v Srednjeafriški republiki. Z nami je bil tudi tajnik Misijonskega središča Janko Pirc.

VEČ ...|15. 2. 2026
Odmev Pustne Sobotne iskrice

V misijonski rubriki ste slišali zahvalo misijonarke s. Vesne Hiti, ki bo bdela nad zbranimi sredstvi in gradnjo vrtca v Srednjeafriški republiki. Z nami je bil tudi tajnik Misijonskega središča Janko Pirc.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

VEČ ... |
S. Vesna Hiti pred Pustno Sobotno iskrico

Misijonarka s. Vesna Hiti nam je  povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca. 

S. Vesna Hiti pred Pustno Sobotno iskrico

Misijonarka s. Vesna Hiti nam je  povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca. 

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

S. Vesna Hiti pred Pustno Sobotno iskrico

Misijonarka s. Vesna Hiti nam je  povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca. 

VEČ ...|8. 2. 2026
S. Vesna Hiti pred Pustno Sobotno iskrico

Misijonarka s. Vesna Hiti nam je  povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

VEČ ... |
S. Vesna Hiti: predstavitev cilja letošnje Pustne Sobotne iskrice

Pred letošnjo Pustno Sobotno iskrico ste slišali misijonarko s. Vesno Hiti, ki je predstavila razmere v Srednjeafriški republiki in cilj našega dobrega dela na pustno soboto.

S. Vesna Hiti: predstavitev cilja letošnje Pustne Sobotne iskrice

Pred letošnjo Pustno Sobotno iskrico ste slišali misijonarko s. Vesno Hiti, ki je predstavila razmere v Srednjeafriški republiki in cilj našega dobrega dela na pustno soboto.

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

S. Vesna Hiti: predstavitev cilja letošnje Pustne Sobotne iskrice

Pred letošnjo Pustno Sobotno iskrico ste slišali misijonarko s. Vesno Hiti, ki je predstavila razmere v Srednjeafriški republiki in cilj našega dobrega dela na pustno soboto.

VEČ ...|1. 2. 2026
S. Vesna Hiti: predstavitev cilja letošnje Pustne Sobotne iskrice

Pred letošnjo Pustno Sobotno iskrico ste slišali misijonarko s. Vesno Hiti, ki je predstavila razmere v Srednjeafriški republiki in cilj našega dobrega dela na pustno soboto.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

VEČ ... |
Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

duhovnostmisijonjanez krmeljmetka skubicampitafa

Pojdite in učite

Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

VEČ ...|25. 1. 2026
Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanez krmeljmetka skubicampitafa

Pojdite in učite

VEČ ... |
Napoved Pustne Sobotne iskrice

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

Napoved Pustne Sobotne iskrice

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

duhovnostmisijonPSI. Pustna Sobotna iskricaSrednjeafriška republikaSašo Avsenik

Pojdite in učite

Napoved Pustne Sobotne iskrice

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

VEČ ...|18. 1. 2026
Napoved Pustne Sobotne iskrice

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

Jure Sešek

duhovnostmisijonPSI. Pustna Sobotna iskricaSrednjeafriška republikaSašo Avsenik

Pojdite in učite

VEČ ... |
O bl. Pauline Jaricot in Trikraljevski akciji

Slišali ste pogovor s tajnikom Misijonskega središča Slovenije Jankom Pircem o bl. Pauline Jaricot, ki je bila ustanoviteljica Papeške družbe za širjenje vere in navdih vsem Papeškim misijonskim družbam. Spregovoril je tudi o minuli Trikrajevski koledniški akciji.

O bl. Pauline Jaricot in Trikraljevski akciji

Slišali ste pogovor s tajnikom Misijonskega središča Slovenije Jankom Pircem o bl. Pauline Jaricot, ki je bila ustanoviteljica Papeške družbe za širjenje vere in navdih vsem Papeškim misijonskim družbam. Spregovoril je tudi o minuli Trikrajevski koledniški akciji.

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

O bl. Pauline Jaricot in Trikraljevski akciji

Slišali ste pogovor s tajnikom Misijonskega središča Slovenije Jankom Pircem o bl. Pauline Jaricot, ki je bila ustanoviteljica Papeške družbe za širjenje vere in navdih vsem Papeškim misijonskim družbam. Spregovoril je tudi o minuli Trikrajevski koledniški akciji.

VEČ ...|11. 1. 2026
O bl. Pauline Jaricot in Trikraljevski akciji

Slišali ste pogovor s tajnikom Misijonskega središča Slovenije Jankom Pircem o bl. Pauline Jaricot, ki je bila ustanoviteljica Papeške družbe za širjenje vere in navdih vsem Papeškim misijonskim družbam. Spregovoril je tudi o minuli Trikrajevski koledniški akciji.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

VEČ ... |
s. Hermina Nemšak

Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako. 

s. Hermina Nemšak

Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako. 

duhovnostmisijonslonokoščena obalas. hermina nemšak

Pojdite in učite

s. Hermina Nemšak

Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako. 

VEČ ...|4. 1. 2026
s. Hermina Nemšak

Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonslonokoščena obalas. hermina nemšak

Pojdite in učite

Pojdite in učite

Oddaja o neizmernem bogastvu doživetij in pričevanj slovenskih misijonarjev, ki svetu nastavljajo ogledalo, Bogu darujejo življenje, nam pa širijo obzorja. Preko njihovih pisem, pogovorov z misijonarji in sodelovanja z Misijonskim središčem Slovenije, krepimo zavest o vesoljnosti Cerkve in pomembnosti najmanjšega kamenčka v mozaiku evangelizacije in mnogih, tudi dobrodelnih, akcij.

Jure Sešek

Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Luka Svetina: Cesar je gol. In ne, »nismo fejk«

»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina. 

Luka Svetina: Cesar je gol. In ne, »nismo fejk«

»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina. 

Luka Svetina

komentarpolitikadružba