Is podcast Jordan Peterson: Onkraj reda Is podcast
Jordan Peterson: Onkraj reda

Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

Jordan Peterson literatura

24. 8. 2021
Jordan Peterson: Onkraj reda

Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|24. 8. 2021
Jordan Peterson: Onkraj reda

Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

Jordan Petersonliteratura

Od slike do besede

VEČ ...|30. 5. 2023
In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

spomin kultura vzgoja

Od slike do besede

In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

VEČ ...|30. 5. 2023
In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

Mateja Subotičanec

spomin kultura vzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|23. 5. 2023
Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

duhovnost

Od slike do besede

Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

VEČ ...|23. 5. 2023
Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

Mateja Subotičanec

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

spomin pogovor družba

Od slike do besede

Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

Od slike do besede

VEČ ...|9. 5. 2023
Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

kultura knjiga

Od slike do besede

Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

VEČ ...|9. 5. 2023
Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

Mateja Subotičanec

kultura knjiga

Od slike do besede

VEČ ...|2. 5. 2023
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

duhovnost odnosi politika

Od slike do besede

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

VEČ ...|2. 5. 2023
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi politika

Od slike do besede

VEČ ...|25. 4. 2023
Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

knjiga literatura

Od slike do besede

Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

VEČ ...|25. 4. 2023
Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

knjiga literatura

Od slike do besede

VEČ ...|18. 4. 2023
Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

izobraževanje

Od slike do besede

Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

VEČ ...|18. 4. 2023
Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|11. 4. 2023
Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

kultura

Od slike do besede

Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

VEČ ...|11. 4. 2023
Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|31. 5. 2023
Bonton

V svetovalnico smo povabili strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala na vaša vprašanja, povezana z bontonom.

Bonton

V svetovalnico smo povabili strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala na vaša vprašanja, povezana z bontonom.

Marjan Bunič

svetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Blaž Lesnik

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|31. 5. 2023
Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 5. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|31. 5. 2023
Angel radovednosti

Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …

Angel radovednosti

Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|31. 5. 2023
Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Manca Hribar

politikaživljenjespletdružbena omrežja