V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.
V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.
spominpolitikaJan PeršičAndrej SajePeter SušnikBorut PahorKočevski Rog 2022
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili Ani Malvini Porcelo Žakelj, predstavnici tretje generacije potomcev Slovencev iz Argentine, ki se je leta 2022 za stalno preselila v Slovenijo. Pogovor je nastal v okviru projekta Nazaj v Slovenijo, ki ga je Študijski center za narodno spravo izvajal v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili Ani Malvini Porcelo Žakelj, predstavnici tretje generacije potomcev Slovencev iz Argentine, ki se je leta 2022 za stalno preselila v Slovenijo. Pogovor je nastal v okviru projekta Nazaj v Slovenijo, ki ga je Študijski center za narodno spravo izvajal v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Moja zgodba
Predstavljamo knjigo dr. Željka Oseta »Akademski svet pod nadzorom«, ki raziskuje politični nadzor slovenskega akademskega sveta v letih 1946–1951. Delo obravnava politično nadzorovanje slovenskih znanstvenikov v prvih letih po drugi svetovni vojni in vlogo t. i. karakteristik pri kadrovanju, napredovanju in oblikovanju nove akademske elite v Sloveniji.
Moja zgodba
Predstavljamo knjigo dr. Željka Oseta »Akademski svet pod nadzorom«, ki raziskuje politični nadzor slovenskega akademskega sveta v letih 1946–1951. Delo obravnava politično nadzorovanje slovenskih znanstvenikov v prvih letih po drugi svetovni vojni in vlogo t. i. karakteristik pri kadrovanju, napredovanju in oblikovanju nove akademske elite v Sloveniji.
Moja zgodba
S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.
Moja zgodba
S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.
Moja zgodba
7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.
Moja zgodba
7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.
Moja zgodba
Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.
Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.
Moja zgodba
Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.
Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.
Moja zgodba
23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.
Moja zgodba
23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.
Moja zgodba
Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.
Moja zgodba
Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Duhovna misel
Ob naslovu današnje misli, bi lahko pričakovali kakšno strašljivo napoved negotove prihodnosti, ali kakšno preteklo izkušnjo, ko je svet visel na nitki. Razlog pa je povsem drugačen ...
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se je zgodilo s slovensko politično kulturo in zakaj politični tekmeci vse težje sodelujejo? So referendumi še orodje neposredne demokracije ali predvsem sredstvo političnega preigravanja? Kakšen je položaj Slovenije na mednarodnem prizorišču? Naša gosta sta bila nekdanja predsednika vlad dr. Miro Cerar in Lojze Peterle.
Pogovor o
Pred nami je referendumska nedelja s kar štirimi referendumskimi vprašanji. Odločali bomo o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter se na treh posvetovalnih referendumih izrekli o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Kaj posamezni predlogi prinašajo in kakšni so argumenti za ter proti? V oddaji Pogovor o so svoja stališča soočili Zvone Černač iz SDS, Aleksander Reberšek iz NSi, SLS, Fokus in Borut Sajovic iz Svobode.
Beseda je zakon!
V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o izgovoru črke L.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati.
Radijski roman
Friderik Irenej Baraga je v upanju, da bo prišel do sredstev za svoj misijon, znova odpotoval v Evropo.
Ob radijskem ognjišču
0:01 BETI JURKOVIČ - MALOKDAJ SE SREČAVA
0:05 Al Martino - Spanish Eyes
0:09 Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni
0:12 Beti Jurković - Jedna gitara
0:15 Beti Jurković - Vozi me vlak
0:19 JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS
0:24 Oliver Dragojević - Skalinada
0:28 Shakin‚ Stevens & Bonnie Tyler - A Rockin‘ Good Way (To Mess Around And Fall In Love)
0:31 Tomaž Domicelj - Učilna zidana
0:39 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO
0:42 Edith Piaf - Non, Je Ne Regrette Rien
0:48 MINORES - KADAR ZVEČER
0:51 Tony Dallara - Romantica
0:59 ELVIS PRESLEY - NO MORE
1:01 NEDA UKRADEN - ZORA JE
1:05 Mario Lanza - If
1:09 ELDA VILER - NA DEŽEVEN DAN
1:12 Frankie Goes To Hollywood – Relax
1:16 EDITH PIAF - PADAM PADAM
1:19 DITKA HABERL - VILA Z RIMSKEGA ZIDU
1:24 THE TRAVELING WILBURYS - HANDLE WITH CARE
Via positiva
Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.