Is podcast
April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.
Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.
April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.
Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.
April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.
Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Bila je nedelja in oče je sina poklical, da gresta delat ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Naš gost je bil osamosvojitelj, pisatelj in dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Vabljeni k poslušanju.
Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju.
Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19].
Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Smo v drugem dnevu božične osmine, ki podaljša praznik in veselje na Jezusovim rojstvom še za osem dni. Žal vsaka nosečnost ni veselje, denimo ko nosečnica ostane sama ali sta bodoča starša v strahu zaradi zdravniške diagnoze še nerojenega otroka. V takšnih primerih pomeni delovanje Zavoda Živim veliko podporo, pove sodelavka Zavoda Anja Maver, ki je podala resnično zgodbo iz njihovega dela.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.