4. misijonski pogovor: Brat Miran Špelič o prvi Cerkvi

V 4. osrednjem misijonskem pogovoru je bil z nami patrolog, prevajalec in frančiškan brat dr. Miran Špelič. Odkrivali smo življenje prvih kristjanov in prve Cerkve.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi misijon

6. 4. 2022
4. misijonski pogovor: Brat Miran Špelič o prvi Cerkvi

V 4. osrednjem misijonskem pogovoru je bil z nami patrolog, prevajalec in frančiškan brat dr. Miran Špelič. Odkrivali smo življenje prvih kristjanov in prve Cerkve.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|6. 4. 2022
4. misijonski pogovor: Brat Miran Špelič o prvi Cerkvi

V 4. osrednjem misijonskem pogovoru je bil z nami patrolog, prevajalec in frančiškan brat dr. Miran Špelič. Odkrivali smo življenje prvih kristjanov in prve Cerkve.

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

VEČ ...|9. 4. 2022
Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

Radio Ognjišče

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

VEČ ...|9. 4. 2022
Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

Radio Ognjišče

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|8. 4. 2022
Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

VEČ ...|8. 4. 2022
Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

Nataša Ličen

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|8. 4. 2022
6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

duhovnost odnosi misijon nagovor

Radijski misijon 2022

6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

VEČ ...|8. 4. 2022
6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

Nataša Ličen

duhovnost odnosi misijon nagovor

Radijski misijon 2022

VEČ ...|8. 4. 2022
6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

VEČ ...|8. 4. 2022
6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

Nataša Ličen

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|8. 4. 2022
Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

VEČ ...|8. 4. 2022
Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

Nataša Ličen

duhovnost odnosi misijon

Radijski misijon 2022

VEČ ...|7. 4. 2022
Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

duhovnost odnosi misijon občestvo skupnost poklicanost

Radijski misijon 2022

Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

VEČ ...|7. 4. 2022
Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

Marjan Bunič

duhovnost odnosi misijon občestvo skupnost poklicanost

Radijski misijon 2022
Letošnji 17. Radijski misijon nosi naslov »Hodimo skupaj.« V času od tihe do cvetne nedelje bodo razmišljanja ubrana v znamenju sinode, h kateri nas je lani jeseni povabil papež Frančišek in nas povabil k skupni hoji. Kakšna naj bo torej Cerkev tretjega tisočletja?
Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2025
Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2025
Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2025
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 6. 2025
Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2025
Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2025
Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost