Is podcast
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar, prepeval je mešani stolni pevski zbor sv. Nikolaja.
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar, prepeval je mešani stolni pevski zbor sv. Nikolaja.
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar, prepeval je mešani stolni pevski zbor sv. Nikolaja.
Maševal je pater Krizostom Komar, orglala pa Slavi Magdič.
Maševal je pater Krizostom Komar, orglala pa Slavi Magdič.
Maševal je p. Robert Bahčič, s petjem pa je sodeloval otroško mladinski pevski zbor Spominčice.
Maševal je p. Robert Bahčič, s petjem pa je sodeloval otroško mladinski pevski zbor Spominčice.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospod Borut Zupan.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospod Borut Zupan.
Maševal je p. Robert Bahčič, na orgle pa je igral Borut Zupan.
Maševal je p. Robert Bahčič, na orgle pa je igral Borut Zupan.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle igral Jure Smrekar.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle igral Jure Smrekar.
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije...
Le kdo lahko danes reče, da ni pod stresom, da ga ne gane potrošništvo in da je povsem izpolnjen s smislom življenja? Lionel Dalle v knjigi z naslovom Čudež hvaležnosti plast za plastjo razkriva pasti sodobnega življenja in ponuja protistrup. Hvaležnost!
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.
Vsake toliko se človek vpraša - ali pa ga celo vprašajo – kaj je bilo prej: kura ali …
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.
Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja.
Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.