Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Janez Papa z orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Janez Papa z orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je br. Vinko Škafar, pel je Oktet Zven in vokalna skupina Viharnik pod vodstvom Vinka Jagra, na orgle je igral Andrej Zupan.
Sveta maša
Maševal je br. Vinko Škafar, pel je Oktet Zven in vokalna skupina Viharnik pod vodstvom Vinka Jagra, na orgle je igral Andrej Zupan.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, peli so člani Prenovev Duhu Jezusovega in Marijinega Srca.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, peli so člani Prenovev Duhu Jezusovega in Marijinega Srca.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP.
Pogovor o
S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Naš gost
S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem.
Svetovalnica
Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.
Za življenje
Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si
Zgodbe za otroke
Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?
Adventna spodbuda
Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ...
Svetovalnica
Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.
Zgodbe za otroke
Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?