Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, somaševal dhp Ciril Bajt, pel pa ansambel Sveti Marko

Radio Ognjišče

duhovnost masa

27. 1. 2022
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, somaševal dhp Ciril Bajt, pel pa ansambel Sveti Marko

Radio Ognjišče

VEČ ...|27. 1. 2022
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, somaševal dhp Ciril Bajt, pel pa ansambel Sveti Marko

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ...|6. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

VEČ ...|6. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 6. 7.

Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|5. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

VEČ ...|5. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 5. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|4. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

VEČ ...|4. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 4. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|3. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

VEČ ...|3. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 3. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|2. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

VEČ ...|2. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 2. 7.

Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|1. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 1. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 1. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 1. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

VEČ ...|1. 7. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 1. 7.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|30. 6. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 6.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 6.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 6.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.

VEČ ...|30. 6. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 6.

Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|29. 6. 2025
Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

duhovnost masa

Sveta maša

Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

VEČ ...|29. 6. 2025
Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 7. 2025
Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

s. Meta Potočnik

Presejalni testirak želodcaHelicobacter pylori