Maševal je p. Edvard Kovač, prečudovito so peli: Anže Kuharič in Lucija Žohar ter p. Vid Lisjak, ki je tudi somaševal. Na orgle je igral Saša Frelih Mišo.
Maševal je p. Edvard Kovač, prečudovito so peli: Anže Kuharič in Lucija Žohar ter p. Vid Lisjak, ki je tudi somaševal. Na orgle je igral Saša Frelih Mišo.
Maševal je p. Edvard Kovač, prečudovito so peli: Anže Kuharič in Lucija Žohar ter p. Vid Lisjak, ki je tudi somaševal. Na orgle je igral Saša Frelih Mišo.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, peli so pevci iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, peli so pevci iz Idrije.
Sveta maša
Na zahvalno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, pel mladinski pevski zbor. Na orgle je igrala Anita Grm.
Sveta maša
Na zahvalno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, pel mladinski pevski zbor. Na orgle je igrala Anita Grm.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu v Argentini so v nedeljo praznovali 70. Slovenski dan in 73. Obletnico društva Slovenska vas. Predsednica društva Kristina Grbec nam je povedala, da so imeli ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. Zbrali so se na dvorišču šole Marije Kraljice, ki je središče Slovenske vasi. Tam so po slovesnko zapeli Zlatomašnik bod’ pozdravljen. Zbrali so se člani bratskih domov in tam je Peter Opeka izrekel zelo ganljive besede, ki so napolnile srca vsem navzočim. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov: primas Argentine, kardinal Vinko Bokalič, nadškof Andrej Stanovnik, nadškof Anton Stres, duhovniki Franci Cukjati, Pavle Novak, Robert Brest, Gašper Mauko, Jože Bokalič in Toni Burja. Bila je res zelo slovesna maša, zelo ganljiva in je bila po slovensko in v španščini tudi zato, ker je bilo tudi precej špansko govorečih ljudi, nam je še povedala Kristina Grbec. Zlate maše Petra Opeke ter kulturnega programa na letošnjem 70. Slovenskem dnevu v Buenos Airesu v Argentini se je udeležilo več kot 500 ljudi.
Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Doma je bil iz Ormoža. Končal je politično šolo v Parizu. Čeprav je Ruda Jurčec sanjal o diplomaciji, se je uveljavil kot novinar, urednik, pisatelj in esejist. Med obema vojnama je delal pri Slovencu in ga med vojno tudi urejal. Bil je bil predsednik Slovenskega novinarskega društva. Leta 1935 je izdal poglobljeno študijo o Janezu Evangelistu Kreku. Bil je dopisnik angleškega Reuterja, francoske časopisne agencije Havas in beograjske Avale. Ruda Jurčec je ob koncu vojne odšel na Koroško, od tam v Rim in konec leta 1947 v Argentino. Imel je pomembno vlogo pri začetkih Svobodne Slovenije s koledarjem, Slovenske kulturne akcije, kot sourednik in pisec je sodeloval pri skoraj vseh slovenskih revijah v Argentini. Umetniški vrh je dosegel v romanu Ljubljanski triptih. Napisal je tudi obsežne spomine Skozi luči in sence v treh delih.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Na 9. svetovni dan ubogih smo se pogovarjali s predstavniki treh karitativnih ustanov: