Is podcast Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje Is podcast
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentar družba odnosi

14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar spomin odnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar spomin odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|24. 11. 2023
Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

komentar

Komentar tedna

Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

VEČ ...|24. 11. 2023
Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 11. 2023
Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentar

Komentar tedna

Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|17. 11. 2023
Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|10. 11. 2023
Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

komentar

Komentar tedna

Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

VEČ ...|10. 11. 2023
Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

Jure Levart

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|3. 11. 2023
S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

komentar

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

VEČ ...|3. 11. 2023
S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|27. 10. 2023
Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

komentar

Komentar tedna

Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

VEČ ...|27. 10. 2023
Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

Jernej Letnar Černič

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|20. 10. 2023
Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

komentar

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

VEČ ...|20. 10. 2023
Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|13. 10. 2023
Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

komentar

Komentar tedna

Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

VEČ ...|13. 10. 2023
Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

Peter Lah

komentar

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Peter Lah

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Za življenje

VEČ ...|2. 12. 2023
Kaj ima odnos mati - hči z adventom?

Adventni čas, ki ga začenjamo, nam vrača obzorje upanja - upanja, ki preprosto nikoli ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi... Kako se nasloniti na to Upanje, če smo v temi, če ne vidimo svetlobe? Kaj pomeni advent v odnosu mati - hči? Tudi o tem smo ob sodelovanju poslušalcev govorili v oddaji. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik

Kaj ima odnos mati - hči z adventom?

Adventni čas, ki ga začenjamo, nam vrača obzorje upanja - upanja, ki preprosto nikoli ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi... Kako se nasloniti na to Upanje, če smo v temi, če ne vidimo svetlobe? Kaj pomeni advent v odnosu mati - hči? Tudi o tem smo ob sodelovanju poslušalcev govorili v oddaji. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostadventotrocidružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|28. 11. 2023
Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Andrej Jerman

komentarmoškikriza srednjih letživljenjehumor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo