Karitas
Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka.
Karitas
Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka.
Karitas
Karitas
Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.
Karitas
Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.
Karitas
Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.
Karitas
Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.
Karitas
S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.
Karitas
S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.
Karitas
V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.
Karitas
V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.
Karitas
Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.
Karitas
Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.
Karitas
Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič nam je pojasnil, kako gresta dobrodelnost in ekologija lahko z roko v roki.

Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Duhovna misel
Lima, Peru 27. januarja 1982. Kdor je obiskal kakšno od revnih naselij Lime, je prijatelje, ki so nameravali tja, želel posvariti pred roparji in žeparji. »Ne imej ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. oktober 2025 ob 05-ih
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Komentar tedna
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar. Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje.
Svetovalnica
V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.
Duhovna misel
Lima, Peru 27. januarja 1982. Kdor je obiskal kakšno od revnih naselij Lime, je prijatelje, ki so nameravali tja, želel posvariti pred roparji in žeparji. »Ne imej ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.