Nagradni natečaj USZS

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Manca Hribar: Čudeži dostojnega umiranja kot predokus nebes

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!