Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

info koronavirus zdravstvo

2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 6. 2025
Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

info

Informativni prispevki

Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

VEČ ...|28. 6. 2025
Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2025
Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

VEČ ...|26. 6. 2025
Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 6. 2025
Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

info pogovor mednarodna politika Bližnji vzhod

Informativni prispevki

Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

VEČ ...|17. 6. 2025
Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Bližnji vzhod

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 6. 2025
Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

info forum za mir

Informativni prispevki

Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

VEČ ...|13. 6. 2025
Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

Radio Ognjišče

info forum za mir

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

info

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

VEČ ...|12. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

info

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

VEČ ...|11. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2025
Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

info pogovor mednarodna politika ZDA

Informativni prispevki

Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|11. 6. 2025
Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika ZDA

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2025
Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

info pogovor družba varnost

Informativni prispevki

Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

VEČ ...|11. 6. 2025
Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

Helena Križnik

info pogovor družba varnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|21. 6. 2025
Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Slavi Košir

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2025
Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravaokolje

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|28. 6. 2025
So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|28. 6. 2025
Spominjamo se dne 28. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 6. 2025
Počitnice so tu!

Šole je konec in naenkrat imajo otroci veliko prostega časa, zato je prva počitniška oddaja prinesla ideje, kako ga najbolje preživeti. Z urednico Mavrice Matejo Gomboc smo spomnili na oratorije in slišali nekaj novosti, ki jih revija prinaša z novim šolskim letom.

Počitnice so tu!

Šole je konec in naenkrat imajo otroci veliko prostega časa, zato je prva počitniška oddaja prinesla ideje, kako ga najbolje preživeti. Z urednico Mavrice Matejo Gomboc smo spomnili na oratorije in slišali nekaj novosti, ki jih revija prinaša z novim šolskim letom.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Cestitke

VEČ ...|28. 6. 2025
Čestitke 28. junij 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 28. junij 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče