Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.   

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

iHELP mobilna aplikacija omogoča med drugim sporočanje simptomov COVID-19 in pridobivanje mnenja okuženosti ter hkrati realnega stanja v uporabnikovi okolici, prikaz vsebine postopkov prve pomoči (TPO, krvavitev, zastrupitev, ob sumu na COVID-19 ...), SOS alarmiranje - prvih posredovalcev v neposredni bližini, nujne ICE kontakte ter 112, prikaz lokacij najbližjih defibrilatorjev, bolnišnic in/ali zdravstvenih domov ter prikaz, koliko prvih posredovalcev (iHELP uporabnikov) je v radiju 500 metrov, ki lahko hitro pridejo pomagat. Govorili smo z Andražem Ogorelcem.

Gaber Terseglav iz podjetja Optifarm je opisal mobilno aplikacijo digitalne tržnice, ki združuje ključne udeležence v kratkih prehrambenih verigah: kupce, izvajalce logističnih storitev in proizvajalce. Platforma Optifarm povezuje lokalno ponudbo in povpraševanje, zagotavlja izdelavo in izvedbo naročil, spremljanje prevozov, obvladovanje pogodb, cenikov, spremljanje realizacije izvedbe in podpira integracijo z zalednimi sistemi. 

Hana Kotar je mlada podjetnica s čokoladno zgodbo, v katero jo je vpeljala babica, saj sta bili zelo povezani in že v Haninem zgodnjem otroštvu skupaj pekli slaščice. Njena slaščičarska zgodba je znana pod blagovno znamko Mama Paula. Tako je bilo namreč ime babici, za njim stoji tradicija, domačnost in tudi novo, zanimivo in drugačno. V podobo logotipa so ujeli babičin obraz in s tem dodali piko na i celostni podobi.

Večina dan začne s kavo. Toda vsem ne tekne oziroma bi jo z veseljem nadomestili s čim bolj zdravim in hranljivim. Se še spomnite čudovitega vonja cikorijine kave in topline iz babičine kuhinje? Tako sta v zgodbo vstopila študenta Jakob Osredkar in Teja Horvat ter začela razvijati idejo obuditve okusov preteklosti in jih popestrila z novimi naravnimi aromami. Ustvarila sta kakovosten, hranljiv cikorijin napitek Chicory Time z raznovrstnimi okusi, s tem pa vsakemu popestriti dan in pričarati pravo doživetje okusov. 

KoKjut je blagovna znamka lesenih izdelkov Barbare Kosec. Izdeluje lesene obeske za božično drevo, celo adventne vence, spominke v spomin ob zakramentih in raznovrstna rojstnodnevna darila ter pozornosti ob vseh ostalih svečanih in posebnih priložnostih. Izdeluje s pomočjo laserskega rezalnika za les. Vsak njen izdelek je unikaten, z vtkano osebno noto.      

Kaj storiti, ko je v določenem okolju več kakovostnih manjših proizvajalcev in ponudnikov z odličnimi idejami, vendar se težko predstavijo na trgu? Lidija Šemenj je opisala dobro rešitev, mrežo Murske krone. 

Majhno družinsko podjetje s sedežem na Polzeli se je pred tridesetimi leti začelo ukvarjati s poizvodnjo nogavic. V majhni delavnici se je začela proizvodnja. Po petih letih poslovanja na tujem, so se usmerili tudi na domač, slovenski trg. Vodilo podjetja, ki izdeluje slovenske nogavice, je kakovost, posledično pa tudi zadovoljstvo kupcev, ki se radi vračajo. Njihove nogavice so produkt domačega znanja. Pogovarjali smo se z Natašo Hriberšek. 

Predstavila se nam je ekološka kmetija Žgajnar s Studenca pri Postojni.

Saša B. Golob je predstavnica za stike z mediji v Pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji, kjer javnosti v naši državi preko različnih orodij približajo aktualno dogajanje glavnih področij zakonodaje, ki jih sprejema Evropski parlament, približajo pa tudi različne kampanje, kot je Državljan Evrope. Vsak državljan ima priložnost vložiti svoj predlog za izboljšave. Od pomladi leta 2021 se odvija Konferenca o prihodnosti Evrope preko posebne večjezične spletne platforme.    

Na praznik sv. Martina smo govorili o sadežu podobne močne barve in okusa kot vino, o poživljajoči aroniji. Kako razvijajo nove produkte in se predstavljajo trgu, smo vprašali Dušana Pšajta, ki že petnajst let s svojo ženo na ekološki kmetiji razvijata produkte iz tega dragulja, kot pravi aroniji, pa tudi iz goji jagod ter grozdja Plave Jurke. Prejela sta več nagrad in priznanj.  

Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji.  V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza. 

V celoti trajnostno reciklirana sveča blagovne znamke EcoSija je inovacija slovenskega podjetja in trenutno posebnost na svetu. Sveča Zvezda, narejena iz recikliranih materialov na tekoči vosek, v celoti dogori. Predstavil jo je Klemen Peljhan. 

Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej. 

Neža Močnik prihaja iz podjetja Velux. Na festivalu Odprte hiše Slovenije je opisala najnovejše inovacije kakovostnih oken, ki so že na trgu, in razvoj novih tehnologij, ki mislijo in delujejo namesto nas, uravnavajo kakovost zraka, čim bolj optimalno svetlobo ter temperaturo v prostoru.  

Odprte hiše so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival “Odprte hiše Slovenije” vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Pogovarjali smo se v vodjo Lenko Kavčič, arhitektko in direktorico festivala. 

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Na Kmetiji Sever se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo, najbolj so prepoznavni po svoji Prleški tünki, za katero imajo tudi certifikat. Prizadevajo si, da bi jo po okusu čim bolj približali prleški tünki, kot so jo delali nekoč. Na mednarodnem ocenjevanju na sejmu AGRA so prejeli zlati priznanji za Prleško tünko in zvita rebra. Pridelujejo tudi lastno bučno olje.

Zgodovina Kmetije Paldauf sega daleč v leto 1875. Kmetijo je leta 2011 prevzel sin Igor, ob spoštovanju dolgoletne tradicije v razširjeni družini treh generacij iščejo tudi priložnosti za nove poti in za razvoj, danes je njihova domačija Ekološka kmetija. 

Bokashi Organko je kompostnik za organske odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Inovativi kompostnik podjetja Skaza omogoči, da hrana fermentira, ne gnije. Kot stranski produkt nastane prvovrstna osnova za kompost, s katero lahko nahranimo svoj vrt. Pogovarjali smo se z direktorjem Družinskega podjetja Plastika Skaza, dr. Robertom Agničem. 

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu. 

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Junij je mesec vrtnic. Nekoč je imelo cvetje močno sporočilno vrednost in simboliko. Danes, ko se zdi, da nam je vse in ves čas na voljo, smo duhovno plat cvetja morda nekoliko potisnili ob rob. Matjaž Mastnak je s sodelavci in v sodelovanju različnih strok obral marsikatero inovativno pot, ki sodobnega človeka spet popelje v globlji, duhovni svet cvetja. Med takšnimi dobrimi idejami je tudi publikacija Cvetje in ženske, ki je nastalo v sodelovanju z Narodno galerijo.   

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled. 

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.