Lučka za kakovostnejši spanec
Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladi

8. 10. 2020
Lučka za kakovostnejši spanec
Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.

Nataša Ličen

VEČ ...|8. 10. 2020
Lučka za kakovostnejši spanec
Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoPomonaRogaška SlatinaJanko Zupanec

Ni meje za dobre ideje

Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

VEČ ...|27. 11. 2025
Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Jure Sešek

izobraževanjetehnologijapodjetništvoPomonaRogaška SlatinaJanko Zupanec

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

VEČ ...|20. 11. 2025
Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

VEČ ...|13. 11. 2025
SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

VEČ ...|6. 11. 2025
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

VEČ ...|30. 10. 2025
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

VEČ ...|16. 10. 2025
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

VEČ ...|9. 10. 2025
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Blaž Lesnik Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Blaž Lesnik, Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Slovenščina kot vrednota

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je na ponedeljkovem občnem zboru za predsednika za naslednja tri leta potrdila dekana mag. Janka Krištofa, ki osrednjo kulturno organizacijo vodi že 12 let. Bogato dejavnost zadnjih treh let so predstavili v zborniku. V njem sta dokumentirana delo in trud društev in kulturnih dejavnikov, ki jih organizacija podpira na vse mogoče načine. Skrb za jezik se odraža v mnogih projektih na gledališkem, glasbenem, filmskem in izobraževalnem področju. Najbolj svež je mladinska oddaja Smrklja na iskrica.tv. Zaslužnim kulturnim delavcem so v ponedeljek kot izraz spoštovanja podelili Janežičeva priznanja. Prejeli so jih Anica Lesjak-Ressmann, Barbara Mistelbauer-Stern, Roman Verdel in Franz Starz z avstrijske Koroške ter Franca Padovan iz Števerjana.

Slovenščina kot vrednota

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je na ponedeljkovem občnem zboru za predsednika za naslednja tri leta potrdila dekana mag. Janka Krištofa, ki osrednjo kulturno organizacijo vodi že 12 let. Bogato dejavnost zadnjih treh let so predstavili v zborniku. V njem sta dokumentirana delo in trud društev in kulturnih dejavnikov, ki jih organizacija podpira na vse mogoče načine. Skrb za jezik se odraža v mnogih projektih na gledališkem, glasbenem, filmskem in izobraževalnem področju. Najbolj svež je mladinska oddaja Smrklja na iskrica.tv. Zaslužnim kulturnim delavcem so v ponedeljek kot izraz spoštovanja podelili Janežičeva priznanja. Prejeli so jih Anica Lesjak-Ressmann, Barbara Mistelbauer-Stern, Roman Verdel in Franz Starz z avstrijske Koroške ter Franca Padovan iz Števerjana.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Koncert APZ sv. Cecilije v Stari Loki

APZ sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Miha Zupanca Kovača bo nastopil na koncertu v nedeljo 30. novembra ob 19h v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Predstavili bodo skladbe frančiškanskih skladateljev Sattnerja, Ačka, Hribarja in drugih, pa tudi druge bisere sakralne glasbe. Ob tem bo zbor krstno izvedel naročeno delo O salutaris hostia skladatelja Tilna Slakana.

Koncert APZ sv. Cecilije v Stari Loki

APZ sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Miha Zupanca Kovača bo nastopil na koncertu v nedeljo 30. novembra ob 19h v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Predstavili bodo skladbe frančiškanskih skladateljev Sattnerja, Ačka, Hribarja in drugih, pa tudi druge bisere sakralne glasbe. Ob tem bo zbor krstno izvedel naročeno delo O salutaris hostia skladatelja Tilna Slakana.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ sv CecilijeMiha Zupanc Kovač

Komentar Družina

VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

s. Emanuela Žerdin

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

s. Emanuela Žerdin: Izbrali smo življenje! In – kaj zdaj?

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Jure Sešek

izobraževanjetehnologijapodjetništvoPomonaRogaška SlatinaJanko Zupanec