Is podcast Br. Jan Dominik Bogataj: Med zavetjem mesta in izhajanjem iz njega Is podcast
Br. Jan Dominik Bogataj: Med zavetjem mesta in izhajanjem iz njega

Br. Jan Dominik Bogataj

komentar

6. 4. 2023
Br. Jan Dominik Bogataj: Med zavetjem mesta in izhajanjem iz njega

Br. Jan Dominik Bogataj

VEČ ...|6. 4. 2023
Br. Jan Dominik Bogataj: Med zavetjem mesta in izhajanjem iz njega

Br. Jan Dominik Bogataj

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|30. 11. 2023
Peter Tomažič: Upanje in pravičnost

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

Peter Tomažič: Upanje in pravičnost

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

komentar

Komentar Družina

Peter Tomažič: Upanje in pravičnost

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

VEČ ...|30. 11. 2023
Peter Tomažič: Upanje in pravičnost

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

Peter Tomažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|23. 11. 2023
Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

komentar

Komentar Družina

Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

VEČ ...|23. 11. 2023
Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Klemen Matk

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|16. 11. 2023
Anton Gnidovec: Belokranjski mučenci

Vabljeni na popotovanje skozi čas in vere! V najnovejšem komentarju razkrivamo ganljivo zgodbo kaplana Ivana Salmiča in njegovo neustrašno dejanje, ki je rešilo številne življenje med vojno. Odkrijte, kako je vera in pogum združila ljudi v najtemnejših časih in kako se njihov spomin še danes blešči kot svetilnik upanja. Ne zamudite tega ganljivega pričevanja in poglobite svoje razumevanje zgodovine ter vere v tokratnem komentarju.

Anton Gnidovec: Belokranjski mučenci

Vabljeni na popotovanje skozi čas in vere! V najnovejšem komentarju razkrivamo ganljivo zgodbo kaplana Ivana Salmiča in njegovo neustrašno dejanje, ki je rešilo številne življenje med vojno. Odkrijte, kako je vera in pogum združila ljudi v najtemnejših časih in kako se njihov spomin še danes blešči kot svetilnik upanja. Ne zamudite tega ganljivega pričevanja in poglobite svoje razumevanje zgodovine ter vere v tokratnem komentarju.

komentar

Komentar Družina

Anton Gnidovec: Belokranjski mučenci

Vabljeni na popotovanje skozi čas in vere! V najnovejšem komentarju razkrivamo ganljivo zgodbo kaplana Ivana Salmiča in njegovo neustrašno dejanje, ki je rešilo številne življenje med vojno. Odkrijte, kako je vera in pogum združila ljudi v najtemnejših časih in kako se njihov spomin še danes blešči kot svetilnik upanja. Ne zamudite tega ganljivega pričevanja in poglobite svoje razumevanje zgodovine ter vere v tokratnem komentarju.

VEČ ...|16. 11. 2023
Anton Gnidovec: Belokranjski mučenci

Vabljeni na popotovanje skozi čas in vere! V najnovejšem komentarju razkrivamo ganljivo zgodbo kaplana Ivana Salmiča in njegovo neustrašno dejanje, ki je rešilo številne življenje med vojno. Odkrijte, kako je vera in pogum združila ljudi v najtemnejših časih in kako se njihov spomin še danes blešči kot svetilnik upanja. Ne zamudite tega ganljivega pričevanja in poglobite svoje razumevanje zgodovine ter vere v tokratnem komentarju.

Anton Gnidovec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|9. 11. 2023
Tone Rode: Začnimo pri sebi

ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na sovraštvo do sveta, ki ga na zahodu v Evropi in Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in prebujenjske družbene sile.

Tone Rode: Začnimo pri sebi

ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na sovraštvo do sveta, ki ga na zahodu v Evropi in Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in prebujenjske družbene sile.

komentar

Komentar Družina

Tone Rode: Začnimo pri sebi

ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na sovraštvo do sveta, ki ga na zahodu v Evropi in Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in prebujenjske družbene sile.

VEČ ...|9. 11. 2023
Tone Rode: Začnimo pri sebi

ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na sovraštvo do sveta, ki ga na zahodu v Evropi in Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in prebujenjske družbene sile.

Tone Rode

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|2. 11. 2023
Aleš Maver: Končati bi morali čudaški lov

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

Aleš Maver: Končati bi morali čudaški lov

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

komentar

Komentar Družina

Aleš Maver: Končati bi morali čudaški lov

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

VEČ ...|2. 11. 2023
Aleš Maver: Končati bi morali čudaški lov

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

Aleš Maver

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|26. 10. 2023
Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

komentar

Komentar Družina

Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

VEČ ...|26. 10. 2023
Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

Bogdan Vidmar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|19. 10. 2023
Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

komentar

Komentar Družina

Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

VEČ ...|19. 10. 2023
Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Andreja Godnič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|12. 10. 2023
P. Peter Lavrih: Teroristi niso borci

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

P. Peter Lavrih: Teroristi niso borci

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

komentar

Komentar Družina

P. Peter Lavrih: Teroristi niso borci

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

VEČ ...|12. 10. 2023
P. Peter Lavrih: Teroristi niso borci

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

Peter Lavrih

komentar

Komentar Družina

Peter Lavrih

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo