Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep

VEČ ...|12. 8. 2021
Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep

komentaršportarhitektura

Komentar Družina

VEČ ... |
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

komentar

Komentar Družina

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

VEČ ...|11. 12. 2025
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

komentar

Komentar Družina

David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

VEČ ...|4. 12. 2025
David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

David Ahačič

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

s. Emanuela Žerdin

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

komentar

Komentar Družina

s. Emanuela Žerdin

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

VEČ ...|27. 11. 2025
s. Emanuela Žerdin

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

s. Emanuela Žerdin: Izbrali smo življenje! In – kaj zdaj?

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Peter Tomažič: Korak za korakom

Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.


 

Peter Tomažič: Korak za korakom

Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.


 

komentar

Komentar Družina

Peter Tomažič: Korak za korakom

Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.


 

VEČ ...|20. 11. 2025
Peter Tomažič: Korak za korakom

Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.


 

Peter Tomažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...

Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.

Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...

Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.

komentar

Komentar Družina

Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...

Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.

VEČ ...|13. 11. 2025
Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...

Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.

Peter Stumpf

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

komentardružba

Komentar Družina

Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

VEČ ...|6. 11. 2025
Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

Bogomir Štefanič

komentardružba

Komentar Družina

VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje

Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
 

Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje

Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
 

komentar

Komentar Družina

Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje

Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
 

VEČ ...|30. 10. 2025
Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje

Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
 

Tadeja Petrovčič Jerina

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

komentar

Komentar Družina

Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

VEČ ...|23. 10. 2025
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

Andrej Saje

komentar

Komentar Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Andrej Saje

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitikaspomin

Duhovna misel

VEČ ... |
Pošast

Gospod Braun je kot raziskovalec prišel v neznano deželo. Zagledal je prvotne prebivalce, kako so bežali z polja in vpili: Pošast, pošast! Ustavil ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pošast

Gospod Braun je kot raziskovalec prišel v neznano deželo. Zagledal je prvotne prebivalce, kako so bežali z polja in vpili: Pošast, pošast! Ustavil ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja.

Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja.

Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Radio Ognjišče Alen Salihović Tone Gorjup

politikasvpmsvetkrevs

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Za svojo vero sem pripravljen trpeti

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Za svojo vero sem pripravljen trpeti

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenijemiha majetičKazahstan

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Obiskovalci očka Martina

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!

Obiskovalci očka Martina

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Mini počitnice na Bledu

V oddaji PRO ste slišali odmev na mini počitnice, ki smo jih pripravili na Bledu.

Mini počitnice na Bledu

V oddaji PRO ste slišali odmev na mini počitnice, ki smo jih pripravili na Bledu.

Franci Trstenjak Maja Morela Čuk

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
38. Černetovo nagrado prejemi Hadrijan Corsi

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.
Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

38. Černetovo nagrado prejemi Hadrijan Corsi

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.
Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

Matjaž Merljak

družbarojaki