Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.

Jože Mlakar

družbakomentarpolitika

5. 9. 2019
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.

Jože Mlakar

VEČ ...|5. 9. 2019
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.

Jože Mlakar

družbakomentarpolitika

VEČ ...|9. 7. 2020
Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava
O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.
Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava
O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.

Tomaž Simčič

komentar

Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava
O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.
VEČ ...|9. 7. 2020
Tomaž Simčič: Narodni dom v Trstu in sprava
O ponedeljkovi vrnitvi slovenskega Narodnega doma, pomislekih ob spravnih posledicah poklona predsednikov spomenikom v Bazovici in izzivu za slovensko narodno skupnost.

Tomaž Simčič

komentar

VEČ ...|2. 7. 2020
Jože Kurinčič: Sprava v zalivu
Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.
Jože Kurinčič: Sprava v zalivu
Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.

Jože Kurinčič

komentar komentar

Jože Kurinčič: Sprava v zalivu
Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jože Kurinčič: Sprava v zalivu
Avtor zapisa v rubriku Na prepihu se ustavlja ob bližnji obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve slovenski skupnosti.

Jože Kurinčič

komentar komentar

VEČ ...|25. 6. 2020
Boštjan Debevec: Stojmo ob strani
»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.
Boštjan Debevec: Stojmo ob strani
»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.

Boštjan Debevec

komentar

Boštjan Debevec: Stojmo ob strani
»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.
VEČ ...|25. 6. 2020
Boštjan Debevec: Stojmo ob strani
»Imeti« duhovnika je bilo skozi desetletja bolj ali manj samoumevno.

Boštjan Debevec

komentar

VEČ ...|18. 6. 2020
Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami
Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.
Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami
Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.

Robert Petkovšek

komentar

Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami
Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.
VEČ ...|18. 6. 2020
Robert Petkovšek: Tla pod nogami – nebo nad nami
Starogrški filozof Heraklit je pred 2500 leti izrekel eno najbolj znamenitih misli: Vse teče, panta rhei. Šele danes se začenjamo zavedati globine te misli.

Robert Petkovšek

komentar

VEČ ...|11. 6. 2020
Janez Gril: Resnica in sočutje
Preteklo soboto sem se udeležil spravne slovesnosti v Kočevskem rogu.
Janez Gril: Resnica in sočutje
Preteklo soboto sem se udeležil spravne slovesnosti v Kočevskem rogu.

Janez Gril

komentar

Janez Gril: Resnica in sočutje
Preteklo soboto sem se udeležil spravne slovesnosti v Kočevskem rogu.
VEČ ...|11. 6. 2020
Janez Gril: Resnica in sočutje
Preteklo soboto sem se udeležil spravne slovesnosti v Kočevskem rogu.

Janez Gril

komentar

VEČ ...|4. 6. 2020
Metka Kastelic: Dejanja, manj besed
Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha
Metka Kastelic: Dejanja, manj besed
Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha

Metka Kastelic

komentar

Metka Kastelic: Dejanja, manj besed
Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha
VEČ ...|4. 6. 2020
Metka Kastelic: Dejanja, manj besed
Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha

Metka Kastelic

komentar

VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič

komentar

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.
VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič

komentar

VEČ ...|21. 5. 2020
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

Tomaž Erzar

komentar

Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.
VEČ ...|21. 5. 2020
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

Tomaž Erzar

komentar

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentar izobraževanje šolstvo koronavirus

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentar izobraževanje šolstvo koronavirus

VEČ ...|7. 5. 2020
Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata
Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata

Aleš Maver

komentar

Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata
VEČ ...|7. 5. 2020
Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata

Aleš Maver

komentar

VEČ ...|30. 4. 2020
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Martin Golob

komentar

Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.
VEČ ...|30. 4. 2020
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Martin Golob

komentar

VEČ ...|23. 4. 2020
Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost
V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.
Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost
V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.

Anton Česen

komentar

Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost
V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.
VEČ ...|23. 4. 2020
Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost
V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.

Anton Česen

komentar

VEČ ...|16. 4. 2020
Marjan Pogačnik: Vstati iz teme
Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.
Marjan Pogačnik: Vstati iz teme
Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.

Marjan Pogačnik

komentar

Marjan Pogačnik: Vstati iz teme
Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.
VEČ ...|16. 4. 2020
Marjan Pogačnik: Vstati iz teme
Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.

Marjan Pogačnik

komentar

VEČ ...|9. 4. 2020
Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki
Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.
Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki
Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.

Boštjan Debevec

komentar

Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki
Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.
VEČ ...|9. 4. 2020
Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki
Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.

Boštjan Debevec

komentar

VEČ ...|2. 4. 2020
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

Edvard Kovač

družba duhovnost komentar

P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!
VEČ ...|2. 4. 2020
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

Edvard Kovač

družba duhovnost komentar

VEČ ...|26. 3. 2020
Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski
Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.
Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski
Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.

Ivan Štuhec

komentar

Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski
Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.
VEČ ...|26. 3. 2020
Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski
Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.

Ivan Štuhec

komentar

VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina

komentar

Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.
VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina

komentar

VEČ ...|12. 3. 2020
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Marko Kmet

komentar

Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.
VEČ ...|12. 3. 2020
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Marko Kmet

komentar

VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …
Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič

komentar

Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič

komentar

VEČ ...|27. 2. 2020
Ivo Žajdela: Velikodušni
75 »uglednih imen iz znanstvenega in akademskega življenja« je objavilo izjavo, s katero pozivajo k nesodelovanju z Janezom Janšo.
Ivo Žajdela: Velikodušni
75 »uglednih imen iz znanstvenega in akademskega življenja« je objavilo izjavo, s katero pozivajo k nesodelovanju z Janezom Janšo.

Ivo Žajdela

komentar

Ivo Žajdela: Velikodušni
75 »uglednih imen iz znanstvenega in akademskega življenja« je objavilo izjavo, s katero pozivajo k nesodelovanju z Janezom Janšo.
VEČ ...|27. 2. 2020
Ivo Žajdela: Velikodušni
75 »uglednih imen iz znanstvenega in akademskega življenja« je objavilo izjavo, s katero pozivajo k nesodelovanju z Janezom Janšo.

Ivo Žajdela

komentar

VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik

Cerkev Amazonija

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.
VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik

Cerkev Amazonija

VEČ ...|13. 2. 2020
Urška Makovec: Se pustite provocirati?
Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.
Urška Makovec: Se pustite provocirati?
Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec

komentar

Urška Makovec: Se pustite provocirati?
Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.
VEČ ...|13. 2. 2020
Urška Makovec: Se pustite provocirati?
Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec

komentar

VEČ ...|6. 2. 2020
Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu
Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.
Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu
Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.

Sebastijan Valentan

komentar

Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu
Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.
VEČ ...|6. 2. 2020
Sebastijan Valentan: V dialogu z muslimani za mir v svetu
Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.

Sebastijan Valentan

komentar

VEČ ...|30. 1. 2020
Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti
Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.
Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti
Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Bogomir Štefanič

družba politika komentar

Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti
Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.
VEČ ...|30. 1. 2020
Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti
Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Bogomir Štefanič

družba politika komentar

VEČ ...|23. 1. 2020
Jože Plut: Ponižna drznost
Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.
Jože Plut: Ponižna drznost
Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.

Jože Plut

komentar

Jože Plut: Ponižna drznost
Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.
VEČ ...|23. 1. 2020
Jože Plut: Ponižna drznost
Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.

Jože Plut

komentar

VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Bogdan Dolenc

družba kultura odnosi

Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Bogdan Dolenc

družba kultura odnosi

VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

David Kraner

duhovnost Cerkev družba

David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

David Kraner

duhovnost Cerkev družba

VEČ ...|2. 1. 2020
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

Nataša Govekar

papež evangelij veselje duhovnost

Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
VEČ ...|2. 1. 2020
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

Nataša Govekar

papež evangelij veselje duhovnost

VEČ ...|26. 12. 2019
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.

Metka Klevišar

družba komentar

Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.
VEČ ...|26. 12. 2019
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.

Metka Klevišar

družba komentar

VEČ ...|19. 12. 2019
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.

Boštjan Debevec

komentar

Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.
VEČ ...|19. 12. 2019
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.

Boštjan Debevec

komentar

VEČ ...|12. 12. 2019
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Hanzi Tomažič

komentar

Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?
VEČ ...|12. 12. 2019
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Hanzi Tomažič

komentar

VEČ ...|5. 12. 2019
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Marija Burnik

komentar

Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
VEČ ...|5. 12. 2019
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Marija Burnik

komentar

VEČ ...|28. 11. 2019
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.

Peter Tomažič

komentar

Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.
VEČ ...|28. 11. 2019
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.

Peter Tomažič

komentar

VEČ ...|21. 11. 2019
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.

Matic Zupančič

komentar

Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
VEČ ...|21. 11. 2019
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.

Matic Zupančič

komentar

VEČ ...|14. 11. 2019
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.

Zvone Štrubelj

komentar Berlinski zid delitev Evrope

Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.
VEČ ...|14. 11. 2019
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.

Zvone Štrubelj

komentar Berlinski zid delitev Evrope

VEČ ...|7. 11. 2019
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.

Branko Cestnik

komentar

Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.
VEČ ...|7. 11. 2019
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.

Branko Cestnik

komentar

VEČ ...|31. 10. 2019
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.

Ivan Štuhec

komentar

Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.
VEČ ...|31. 10. 2019
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.

Ivan Štuhec

komentar

VEČ ...|24. 10. 2019
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.

Vinko Škafar

komentar

Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
VEČ ...|24. 10. 2019
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.

Vinko Škafar

komentar

VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?

Matjaž Križnar

komentar

Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?

Matjaž Križnar

komentar

VEČ ...|10. 10. 2019
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.

Robert Petkovšek

komentar

Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
VEČ ...|10. 10. 2019
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.

Robert Petkovšek

komentar

VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Radio Ognjišče

Cerkev Amazonija

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Radio Ognjišče

Cerkev Amazonija

VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Ivan Platovnjak

komentar

Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Ivan Platovnjak

komentar

VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.

Jernej Pisk

šport komentar

Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.

Jernej Pisk

šport komentar

VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

Tomaž Kete

duhovnost komentar

Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

Tomaž Kete

duhovnost komentar

VEČ ...|29. 8. 2019
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.

Gašper M. Otrin

komentar

Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.

Gašper M. Otrin

komentar

VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Peter Štumpf

komentar

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Peter Štumpf

komentar

VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač

duhovnost komentar Cerkev

Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač

duhovnost komentar Cerkev

VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.

Emanuela Žerdin

Prekmurje komentar

S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.

Emanuela Žerdin

Prekmurje komentar

VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

Janez Lesnika

komentar

Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

Janez Lesnika

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Jože Bartolj

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet