Is podcast
Hamasov slogan in poziv k iztrebljenju judovskega prebivalstva »od reke do morja« se, kot smo ugotavljali že pred časom, ni uresničil. Namesto tega sedaj v praksi gledamo nasprotno zgodbo: Izrael svoje vojaške operacije izvaja »od severa do juga« območja Gaze in lahko bi rekli, da jih izvaja uspešno. Posledično smo priča stopnjevanju humanitarne katastrofe, v mednarodni skupnosti pa se širita panika in neenotnost glede rešitve konflikta. So rešitev premirje in pogajanja ali uničenje palestinskih militantov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Hamasov slogan in poziv k iztrebljenju judovskega prebivalstva »od reke do morja« se, kot smo ugotavljali že pred časom, ni uresničil. Namesto tega sedaj v praksi gledamo nasprotno zgodbo: Izrael svoje vojaške operacije izvaja »od severa do juga« območja Gaze in lahko bi rekli, da jih izvaja uspešno. Posledično smo priča stopnjevanju humanitarne katastrofe, v mednarodni skupnosti pa se širita panika in neenotnost glede rešitve konflikta. So rešitev premirje in pogajanja ali uničenje palestinskih militantov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Hamasov slogan in poziv k iztrebljenju judovskega prebivalstva »od reke do morja« se, kot smo ugotavljali že pred časom, ni uresničil. Namesto tega sedaj v praksi gledamo nasprotno zgodbo: Izrael svoje vojaške operacije izvaja »od severa do juga« območja Gaze in lahko bi rekli, da jih izvaja uspešno. Posledično smo priča stopnjevanju humanitarne katastrofe, v mednarodni skupnosti pa se širita panika in neenotnost glede rešitve konflikta. So rešitev premirje in pogajanja ali uničenje palestinskih militantov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. november 2024 ob 05-ih
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Novinar in profesor zgodovine Tino Mamić je izdal novo knjigo Priimki, njih izvor in pomen. Po prvi tovrstni knjigi, ki je pred nas prinesla zgodbe 99 primorskih priimkov je zdaj pred nami druga knjiga, ki prinaša prav toliko priimkov iz gorenjske. Avtor je bil gost v Kulturnih utrinkih.
Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.