Pogovor z Milado Kalezić

Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.

Mateja Subotičanec

kultura Milada Kalezić

8. 2. 2022
Pogovor z Milado Kalezić

Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|8. 2. 2022
Pogovor z Milado Kalezić

Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.

Mateja Subotičanec

kulturaMilada Kalezić

Dogodki

VEČ ...|19. 5. 2025
Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

papež umestitev

Dogodki

Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

VEČ ...|19. 5. 2025
Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Marjana Debevec

papež umestitev

Dogodki

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

spomin

Dogodki

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Radio Ognjišče

spomin

Dogodki

VEČ ...|21. 4. 2025
Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

papež Frančišek smrt Celjski škof Maksimilijan Matjaž

Dogodki

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

VEČ ...|21. 4. 2025
Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

Radio Ognjišče

papež Frančišek smrt Celjski škof Maksimilijan Matjaž

Dogodki

VEČ ...|22. 3. 2025
Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Oglej. sveto leto

Dogodki

Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

VEČ ...|22. 3. 2025
Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Radio Ognjišče

Oglej. sveto leto

Dogodki

VEČ ...|5. 3. 2025
Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Dogodki

Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

VEČ ...|5. 3. 2025
Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Marjan Bunič

Dogodki

VEČ ...|2. 2. 2025
In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

in memoriam spomini

Dogodki

In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

VEČ ...|2. 2. 2025
In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

Mateja Feltrin Novljan

in memoriam spomini

Dogodki

VEČ ...|23. 11. 2024
Dogodki

Dogodki

Dogodki
VEČ ...|23. 11. 2024

Dogodki

VEČ ...|2. 9. 2024
Izšlo je Ognjišče z zaporedno številko 700

Aktualna, septembrska številka mesečnika Ognjišča, je jubilejna, že 700.! Z blagoslovitvijo kipa ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu 25. avgusta 2024 v rodni župniji Knežak se je začelo zunanje praznovanje ob 60-letnici revije Ognjišče. Natančneje o prireditvah, pobudah, srečanjih in romanjih boste slišali v prihodnje. Že sedaj pa vabljeni, da načrtujete del svojega časa za skupno praznovanje. Več nam je povedal urednik pri Ognjišču Matej Erjavec. 

Izšlo je Ognjišče z zaporedno številko 700

Aktualna, septembrska številka mesečnika Ognjišča, je jubilejna, že 700.! Z blagoslovitvijo kipa ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu 25. avgusta 2024 v rodni župniji Knežak se je začelo zunanje praznovanje ob 60-letnici revije Ognjišče. Natančneje o prireditvah, pobudah, srečanjih in romanjih boste slišali v prihodnje. Že sedaj pa vabljeni, da načrtujete del svojega časa za skupno praznovanje. Več nam je povedal urednik pri Ognjišču Matej Erjavec. 

info duhovnost kultura mladi odnosi

Dogodki

Izšlo je Ognjišče z zaporedno številko 700

Aktualna, septembrska številka mesečnika Ognjišča, je jubilejna, že 700.! Z blagoslovitvijo kipa ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu 25. avgusta 2024 v rodni župniji Knežak se je začelo zunanje praznovanje ob 60-letnici revije Ognjišče. Natančneje o prireditvah, pobudah, srečanjih in romanjih boste slišali v prihodnje. Že sedaj pa vabljeni, da načrtujete del svojega časa za skupno praznovanje. Več nam je povedal urednik pri Ognjišču Matej Erjavec. 

VEČ ...|2. 9. 2024
Izšlo je Ognjišče z zaporedno številko 700

Aktualna, septembrska številka mesečnika Ognjišča, je jubilejna, že 700.! Z blagoslovitvijo kipa ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu 25. avgusta 2024 v rodni župniji Knežak se je začelo zunanje praznovanje ob 60-letnici revije Ognjišče. Natančneje o prireditvah, pobudah, srečanjih in romanjih boste slišali v prihodnje. Že sedaj pa vabljeni, da načrtujete del svojega časa za skupno praznovanje. Več nam je povedal urednik pri Ognjišču Matej Erjavec. 

Matjaž Merljak

info duhovnost kultura mladi odnosi

Dogodki
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Matjaž Merljak

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 6. 2025
Jutri na Dobrodošli doma srečanje slovenskih podjetnikov z vsega sveta

Jutri na Dobrodošli doma srečanje slovenskih podjetnikov z vsega sveta

Matjaž Merljak

družba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|17. 6. 2025
Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Tadej Sadar

Naš gost

VEČ ...|14. 6. 2025
Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Radio Ognjišče

spominživljenje

Pogovor o

VEČ ...|18. 6. 2025
Kje je naša elita? Odgovarjajo Alenka Puhar, dr. Jožef Muhovič in dr. Andrej Fink

V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes. 

Kje je naša elita? Odgovarjajo Alenka Puhar, dr. Jožef Muhovič in dr. Andrej Fink

V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes. 

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeelitapogovor oalenka puharjožef muhovičandrej fink

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2025
Štirje kulturni dogodki

V Mariboru se danes začenja 33. Festival Lent, v prestolnici pa z Poletno nočjo 73. Ljubljana festival. Na Prevaljah bo koncert koroške zborovske zasedbe ROŽ iz Šentjakoba v Rožu, jutri pa ne zamudite Poletne muzejske noči.

Štirje kulturni dogodki

V Mariboru se danes začenja 33. Festival Lent, v prestolnici pa z Poletno nočjo 73. Ljubljana festival. Na Prevaljah bo koncert koroške zborovske zasedbe ROŽ iz Šentjakoba v Rožu, jutri pa ne zamudite Poletne muzejske noči.

Jože Bartolj

kulturaFestival LentLjubljana FestivalPoletna Muzejska nočMePZ RožPrevalje

Komentar tedna

VEČ ...|20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ...|20. 6. 2025
Spominjamo se dne 20. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 6. 2025
Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

Matjaž Merljak

kuhajmo