Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Duhovni nagovor
»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
Nagovoril nas je upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Na četrto adventno nedeljo smo prižgali četrto svečko na adventnem venčku, kar pomeni, da se naša adventna prenova in pričakovanje gospodovega rojstva bliža svojemu vrhuncu. To razdeva tudi božja beseda današnje nedelje, ki jo oznanja prerok Izaija in z njim apostol Pavel.
Duhovni nagovor
Nagovoril nas je upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Na četrto adventno nedeljo smo prižgali četrto svečko na adventnem venčku, kar pomeni, da se naša adventna prenova in pričakovanje gospodovega rojstva bliža svojemu vrhuncu. To razdeva tudi božja beseda današnje nedelje, ki jo oznanja prerok Izaija in z njim apostol Pavel.
Duhovni nagovor
Praznični nagovori slovenskih škofov
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Naš pogled
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Duhovna misel
Zvestoba pomeni varnost in mir, zaupanje in varen pristan. Zvest prijatelj ima vselej prižgano luč zate, tudi če prideš po pomoč v temi noči in pripravljene škornje, če bo moral pote v blatno močvirje.
Za življenje
Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. januar 2026 ob 05-ih
Komentar tedna
Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Slovencem po svetu in domovini
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Kulturni utrinki
Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.
Komentar Zanima.me
»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.