Duhovna misel
Razumeti uboštvo, ki ga je učil sveti Frančišek, ni preprosto. Že Jezus je blagroval uboge na duhu. Še zdaleč ne gre samo za denar, gre predvsem za hierarhijo. Kdo služi komu? Denar človeku ali obratno!?
Duhovna misel
Razumeti uboštvo, ki ga je učil sveti Frančišek, ni preprosto. Že Jezus je blagroval uboge na duhu. Še zdaleč ne gre samo za denar, gre predvsem za hierarhijo. Kdo služi komu? Denar človeku ali obratno!?
Duhovna misel
Jezus ni delil tablet, vse kar je imel, je bila ljubezen, ki jo je delil vsem, ki so prihajali k njemu. In nemi so spregovorili, pohabljeni ozdraveli, hromi shodili in slepi spregledali, kot beremo v Matejevem Evangeliju.
Duhovna misel
Jezus ni delil tablet, vse kar je imel, je bila ljubezen, ki jo je delil vsem, ki so prihajali k njemu. In nemi so spregovorili, pohabljeni ozdraveli, hromi shodili in slepi spregledali, kot beremo v Matejevem Evangeliju.
Duhovna misel
Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.
Duhovna misel
Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.
Duhovna misel
Zvestoba pomeni varnost in mir, zaupanje in varen pristan. Zvest prijatelj ima vselej prižgano luč zate, tudi če prideš po pomoč v temi noči in pripravljene škornje, če bo moral pote v blatno močvirje.
Duhovna misel
Zvestoba pomeni varnost in mir, zaupanje in varen pristan. Zvest prijatelj ima vselej prižgano luč zate, tudi če prideš po pomoč v temi noči in pripravljene škornje, če bo moral pote v blatno močvirje.
Duhovna misel
Naslov današnje duhovne spodbude je verjetno najkrajši zapis bistva Frančiškovega življenja. Sestra Luna, brat Sonce, veter, zrak, oblaki, ogenj, rože, sadje… “Hvalite in poveličujte mojega Gospoda,” je zapel v Sončni pesmi.
Duhovna misel
Naslov današnje duhovne spodbude je verjetno najkrajši zapis bistva Frančiškovega življenja. Sestra Luna, brat Sonce, veter, zrak, oblaki, ogenj, rože, sadje… “Hvalite in poveličujte mojega Gospoda,” je zapel v Sončni pesmi.
Duhovna misel
“Izrekajte besede, ki bodo tolažile in se izogibajte sodbi. Ne zlorabljajte besed, da boste videti modrejši, ne pridigajte zviška, ampak k Bogu vodite z zgledom.” Tako bi lahko povzeli odlomek iz Frančiškovih opominov z naslovom Znanju naj sledi dobro ravnanje.
Duhovna misel
“Izrekajte besede, ki bodo tolažile in se izogibajte sodbi. Ne zlorabljajte besed, da boste videti modrejši, ne pridigajte zviška, ampak k Bogu vodite z zgledom.” Tako bi lahko povzeli odlomek iz Frančiškovih opominov z naslovom Znanju naj sledi dobro ravnanje.
Duhovna misel
“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.
Duhovna misel
“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.
Duhovna misel
“Daj mi popolno ljubezen,” je prošnja, ki jo je Frančišek ponavljal od prvega dne, ko mu je Jezus spregovoril s križa pri svetem Damijanu. Brez te, popolne ljubezni, ne bi zmogel naslednjega koraka, ki ga je čakal ob srečanju z gobavcem, ki ga je do konca spremenilo in zaznamovalo za vse življenje.
Duhovna misel
“Daj mi popolno ljubezen,” je prošnja, ki jo je Frančišek ponavljal od prvega dne, ko mu je Jezus spregovoril s križa pri svetem Damijanu. Brez te, popolne ljubezni, ne bi zmogel naslednjega koraka, ki ga je čakal ob srečanju z gobavcem, ki ga je do konca spremenilo in zaznamovalo za vse življenje.
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Za življenje
Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.
Doživetja narave
Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.
Naš pogled
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. januar 2026 ob 05-ih
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru.