Is podcast Angel zajtrka Is podcast
Angel zajtrka

Dolgo sem se te izogibal. In ti celo zapiral vrat pred nosom. Odkar pa sem v penzijo poslal …

Gregor Čušin

duhovnost

5. 6. 2023
Angel zajtrka

Dolgo sem se te izogibal. In ti celo zapiral vrat pred nosom. Odkar pa sem v penzijo poslal …

Gregor Čušin

VEČ ...|5. 6. 2023
Angel zajtrka

Dolgo sem se te izogibal. In ti celo zapiral vrat pred nosom. Odkar pa sem v penzijo poslal …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|28. 12. 2023
Angel nedolžnosti

Medtem ko se mi predajamo prijetnim občutjem, ko posedamo v …

Angel nedolžnosti

Medtem ko se mi predajamo prijetnim občutjem, ko posedamo v …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel nedolžnosti

Medtem ko se mi predajamo prijetnim občutjem, ko posedamo v …

VEČ ...|28. 12. 2023
Angel nedolžnosti

Medtem ko se mi predajamo prijetnim občutjem, ko posedamo v …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|27. 12. 2023
Angel vesele novice

Lepi so ti dnevi od božiča do treh kraljev … sveti so …

Angel vesele novice

Lepi so ti dnevi od božiča do treh kraljev … sveti so …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel vesele novice

Lepi so ti dnevi od božiča do treh kraljev … sveti so …

VEČ ...|27. 12. 2023
Angel vesele novice

Lepi so ti dnevi od božiča do treh kraljev … sveti so …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|26. 12. 2023
Angel samostojnosti

Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …

Angel samostojnosti

Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel samostojnosti

Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …

VEČ ...|26. 12. 2023
Angel samostojnosti

Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|22. 12. 2023
Angel peke

Sveta družina je že blizu Betlehema, po naših kuhinjah pa že …

Angel peke

Sveta družina je že blizu Betlehema, po naših kuhinjah pa že …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel peke

Sveta družina je že blizu Betlehema, po naših kuhinjah pa že …

VEČ ...|22. 12. 2023
Angel peke

Sveta družina je že blizu Betlehema, po naših kuhinjah pa že …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|21. 12. 2023
Angel stopinj v snegu

Kje so stopinje, ko še snega ni … Včasih smo govorili o snežni nadlogi, zdaj …

Angel stopinj v snegu

Kje so stopinje, ko še snega ni … Včasih smo govorili o snežni nadlogi, zdaj …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel stopinj v snegu

Kje so stopinje, ko še snega ni … Včasih smo govorili o snežni nadlogi, zdaj …

VEČ ...|21. 12. 2023
Angel stopinj v snegu

Kje so stopinje, ko še snega ni … Včasih smo govorili o snežni nadlogi, zdaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|20. 12. 2023
Angel podaljšanega spanca

Pred časom sem se odločil, da si bom podaljšal spanec. Kar seveda ne pomeni …

Angel podaljšanega spanca

Pred časom sem se odločil, da si bom podaljšal spanec. Kar seveda ne pomeni …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel podaljšanega spanca

Pred časom sem se odločil, da si bom podaljšal spanec. Kar seveda ne pomeni …

VEČ ...|20. 12. 2023
Angel podaljšanega spanca

Pred časom sem se odločil, da si bom podaljšal spanec. Kar seveda ne pomeni …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|19. 12. 2023
Angel upočasnjenosti

V teh dneh, ko vse hiti, vrvi, ko kar brbota od želja in pričakovanj, ko ne moreš …

Angel upočasnjenosti

V teh dneh, ko vse hiti, vrvi, ko kar brbota od želja in pričakovanj, ko ne moreš …

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angel upočasnjenosti

V teh dneh, ko vse hiti, vrvi, ko kar brbota od želja in pričakovanj, ko ne moreš …

VEČ ...|19. 12. 2023
Angel upočasnjenosti

V teh dneh, ko vse hiti, vrvi, ko kar brbota od želja in pričakovanj, ko ne moreš …

Gregor Čušin

duhovnost

Lahko noč, moj angel

Angeli nas varujejo nevarnosti in nam pokažejo kakšen smerokaz na življenjskih poteh. Kje vse jih srečuje Gregor Čušin in kako prepoznava njihove namige, nam bo zaupal v rubriki »Lahko noč, moj angel«, ki ji lahko prisluhnete od ponedeljka do petka nekaj minut pred večerno sveto mašo ob 19h.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2024
Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Mateja Subotičanec

Filozofijaduhovnost

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki