Pogovor o

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 6. 2024
Avstrija proti Zakonu o ohranitvi narave. Dan precizne kmetijske tehnike na kmetiji Karlovček.

V prvem delu oddaje je pritiske na Avstrijo, da sprejme Zakon o ohranitvi narave pojasnila Polona Globočnik z Avstrijske Kmetijsko gozdarske zbornice. V osrednjem delu pa smo z Martinom Mavsarjem specialistom s KGZ NM in Nejcem Rumpretom s kmetije Karlovček povabili na Dan tehnike, ki bo v soboto potekal na kmetiji Karlovček. Predstavili bodo precizno kmetovanje na področju sadjarstva in vinogradništva.

Avstrija proti Zakonu o ohranitvi narave. Dan precizne kmetijske tehnike na kmetiji Karlovček.

V prvem delu oddaje je pritiske na Avstrijo, da sprejme Zakon o ohranitvi narave pojasnila Polona Globočnik z Avstrijske Kmetijsko gozdarske zbornice. V osrednjem delu pa smo z Martinom Mavsarjem specialistom s KGZ NM in Nejcem Rumpretom s kmetije Karlovček povabili na Dan tehnike, ki bo v soboto potekal na kmetiji Karlovček. Predstavili bodo precizno kmetovanje na področju sadjarstva in vinogradništva.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|11. 6. 2024
Na počitnice s Svetim pismom?

Poletju naproti smo zapluli s Svetim pismom v roki. Je branje Knjige knjig preveč zahtevno za počitniški oddih? Ali si lahko sami oblikujemo duhovne vaje ob Svetem pismu in tako poskrbimo za duhovno poglabljanje med dopustom? Ali se branje Svetega pisma razlikuje od branja drugih knjig? Z nami je bil v živo župnik z Velikega Gabra Janez Jeromen.

Na počitnice s Svetim pismom?

Poletju naproti smo zapluli s Svetim pismom v roki. Je branje Knjige knjig preveč zahtevno za počitniški oddih? Ali si lahko sami oblikujemo duhovne vaje ob Svetem pismu in tako poskrbimo za duhovno poglabljanje med dopustom? Ali se branje Svetega pisma razlikuje od branja drugih knjig? Z nami je bil v živo župnik z Velikega Gabra Janez Jeromen.

Blaž Lesnik

sveto pismopočitnicemolitevduhovnostStara zavezaNova zaveza

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 6. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. junij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. junij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2024
Apatija

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Apatija

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Manca Hribar

komentardružba

Sol in luč

VEČ ...|11. 6. 2024
dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|13. 6. 2024
Samo da bo zdravje

Ko je Lana nevarno zbolela, so se njeni bližnji močno začeli zavedati, da je vsako življenje čudež in Božji dar. Lanina zgodba vas bo spomnila na to.

Samo da bo zdravje

Ko je Lana nevarno zbolela, so se njeni bližnji močno začeli zavedati, da je vsako življenje čudež in Božji dar. Lanina zgodba vas bo spomnila na to.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijski roman

VEČ ...|13. 6. 2024
Dragulj v pesku - 34. del

V 34. delu Radijskega romana Dragulj v pesku smo slišali, kako Rahaba v puščavi pred strupeno kačo reši izraelsko deklico. Po tem dogodku se začne javno mnenje do nje, ki ji je nenaklonjeno, spreminjati.

Dragulj v pesku - 34. del

V 34. delu Radijskega romana Dragulj v pesku smo slišali, kako Rahaba v puščavi pred strupeno kačo reši izraelsko deklico. Po tem dogodku se začne javno mnenje do nje, ki ji je nenaklonjeno, spreminjati.

Radio Ognjišče

knjigaknjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|13. 6. 2024
461. oddaja

Valeta – Marjana Deržaj in Bele vrane, Felicita – Al Bano in Romina Power, Memories are made of this - Dean Martin, Mary Ann – Oto Pestner, Nježne strune mandoline – Tereza Kesovija, California blue - Roy Orbison, Prepevam si v dežju - Ivo Mojzer, Apres toi – Vicky Leandros, It never rains in southern California - Albert Hammond, Tina – Bazar, Nur ein lied - Thomas Forstner, Immortality - Celine Dion in Bee Gees, Tiha prihaja mrak - Duša Počkaj, Over the rainbow - Judy Garlanad in nepozabna, La Piogia - Gigliola Cinquetti, Čuj me čuj - Bratje Boštjančič, Un Homme et une femme – Mireille Mathieu, I got you baba – Sonny & Cher, Mamaluk – Irena Kohont, Ring of fire – Johnny Cash, Kad su tukle stare ure - Krunoslav Slabinac-Kićo, Pelji me na tisti kraj – Majda Petan, Gabi Novak ter Edvin Fliser in Neca Falk ...  

461. oddaja

Valeta – Marjana Deržaj in Bele vrane, Felicita – Al Bano in Romina Power, Memories are made of this - Dean Martin, Mary Ann – Oto Pestner, Nježne strune mandoline – Tereza Kesovija, California blue - Roy Orbison, Prepevam si v dežju - Ivo Mojzer, Apres toi – Vicky Leandros, It never rains in southern California - Albert Hammond, Tina – Bazar, Nur ein lied - Thomas Forstner, Immortality - Celine Dion in Bee Gees, Tiha prihaja mrak - Duša Počkaj, Over the rainbow - Judy Garlanad in nepozabna, La Piogia - Gigliola Cinquetti, Čuj me čuj - Bratje Boštjančič, Un Homme et une femme – Mireille Mathieu, I got you baba – Sonny & Cher, Mamaluk – Irena Kohont, Ring of fire – Johnny Cash, Kad su tukle stare ure - Krunoslav Slabinac-Kićo, Pelji me na tisti kraj – Majda Petan, Gabi Novak ter Edvin Fliser in Neca Falk ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorturizem

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 6. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan