Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 10. 2024
Bo Slovenija vendarle dobila pomoč iz t.i. kmetijske rezerve?

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Bo Slovenija vendarle dobila pomoč iz t.i. kmetijske rezerve?

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

pozebapomočsadjarstvovinogradništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bo Slovenija vendarle dobila pomoč iz t.i. kmetijske rezerve?

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

VEČ ...|21. 10. 2024
Bo Slovenija vendarle dobila pomoč iz t.i. kmetijske rezerve?

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Robert Božič

pozebapomočsadjarstvovinogradništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 6. 2023
Jutri pod Kalvarijo Dan sadjarske in vinogradniške tehnike 2023

Strokovnjaki KGZ Maribor bodo v sredo, 14. junija 2023,  v sadovnjakih in vinogradih posestva BTŠ Maribor predstavili nova napredna tehnološka znanja in inovacije za sadjarje in vinogradnike, pravi svetovalec specialist Marko Breznik.

Jutri pod Kalvarijo Dan sadjarske in vinogradniške tehnike 2023

Strokovnjaki KGZ Maribor bodo v sredo, 14. junija 2023,  v sadovnjakih in vinogradih posestva BTŠ Maribor predstavili nova napredna tehnološka znanja in inovacije za sadjarje in vinogradnike, pravi svetovalec specialist Marko Breznik.

sadjarjivinogradnikidemo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri pod Kalvarijo Dan sadjarske in vinogradniške tehnike 2023

Strokovnjaki KGZ Maribor bodo v sredo, 14. junija 2023,  v sadovnjakih in vinogradih posestva BTŠ Maribor predstavili nova napredna tehnološka znanja in inovacije za sadjarje in vinogradnike, pravi svetovalec specialist Marko Breznik.

VEČ ...|13. 6. 2023
Jutri pod Kalvarijo Dan sadjarske in vinogradniške tehnike 2023

Strokovnjaki KGZ Maribor bodo v sredo, 14. junija 2023,  v sadovnjakih in vinogradih posestva BTŠ Maribor predstavili nova napredna tehnološka znanja in inovacije za sadjarje in vinogradnike, pravi svetovalec specialist Marko Breznik.

Robert Božič

sadjarjivinogradnikidemo

Svetovalnica

VEČ ...|12. 12. 2022
Biodinamično vinogradništvo

Tokrat smo spregovorili o kulturi pitja vina, biodinamičnem vinogradništvu in pravi izbiri jedi in vin. Naš gost je bil vinogradnik Zmago Petrič iz Planine nad Ajdovščino, ki verjame v popolno spoštovanje narave. Kot pravi, popolni ekosistemi v naravi obstajajo le tam, kjer človek sodeluje z naravo. Kakšno je to sodelovanje in kakšen rezultat daje?
 

Biodinamično vinogradništvo

Tokrat smo spregovorili o kulturi pitja vina, biodinamičnem vinogradništvu in pravi izbiri jedi in vin. Naš gost je bil vinogradnik Zmago Petrič iz Planine nad Ajdovščino, ki verjame v popolno spoštovanje narave. Kot pravi, popolni ekosistemi v naravi obstajajo le tam, kjer človek sodeluje z naravo. Kakšno je to sodelovanje in kakšen rezultat daje?
 

svetovanjevinogradništvobiodinamikavinonaravakmetijstvo

Svetovalnica

Biodinamično vinogradništvo

Tokrat smo spregovorili o kulturi pitja vina, biodinamičnem vinogradništvu in pravi izbiri jedi in vin. Naš gost je bil vinogradnik Zmago Petrič iz Planine nad Ajdovščino, ki verjame v popolno spoštovanje narave. Kot pravi, popolni ekosistemi v naravi obstajajo le tam, kjer človek sodeluje z naravo. Kakšno je to sodelovanje in kakšen rezultat daje?
 

VEČ ...|12. 12. 2022
Biodinamično vinogradništvo

Tokrat smo spregovorili o kulturi pitja vina, biodinamičnem vinogradništvu in pravi izbiri jedi in vin. Naš gost je bil vinogradnik Zmago Petrič iz Planine nad Ajdovščino, ki verjame v popolno spoštovanje narave. Kot pravi, popolni ekosistemi v naravi obstajajo le tam, kjer človek sodeluje z naravo. Kakšno je to sodelovanje in kakšen rezultat daje?
 

Radio Ognjišče

svetovanjevinogradništvobiodinamikavinonaravakmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 9. 2022
Dr. Jože Možina: Ga bo mejn, ma tistu kar bo, bo pa duobru!

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

Dr. Jože Možina: Ga bo mejn, ma tistu kar bo, bo pa duobru!

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

prazniktrtavinogradhram

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Jože Možina: Ga bo mejn, ma tistu kar bo, bo pa duobru!

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

VEČ ...|15. 9. 2022
Dr. Jože Možina: Ga bo mejn, ma tistu kar bo, bo pa duobru!

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

Robert Božič

prazniktrtavinogradhram

Globine

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Globine

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 7. 2022
Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

sadovi Rahelinega vinogradaZavod ŽIVIMduševne posledice umetnega splavasvetovanje

Življenje išče pot

Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

VEČ ...|6. 7. 2022
Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

s. Meta Potočnik

sadovi Rahelinega vinogradaZavod ŽIVIMduševne posledice umetnega splavasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 11. 2021
Lojze Kerin: Na nek način je hvaležnost del našega življenja!

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

Lojze Kerin: Na nek način je hvaležnost del našega življenja!

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

naravakmetijstvovinogradništvomartinovokultura uživanja vina

Minute za kmetijstvo in podeželje

Lojze Kerin: Na nek način je hvaležnost del našega življenja!

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

VEČ ...|11. 11. 2021
Lojze Kerin: Na nek način je hvaležnost del našega življenja!

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

Robert Božič

naravakmetijstvovinogradništvomartinovokultura uživanja vina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 11. 2020
Minister dr. Jože Podgoršek o 6. svežnju vladnih ukrepov

Ta med drugim prinaša ukrepe, ki se dotikajo vinogradništva, sami ukrepi pa se bojo prilagajali evropskim smernicam na tem področlju.

Minister dr. Jože Podgoršek o 6. svežnju vladnih ukrepov

Ta med drugim prinaša ukrepe, ki se dotikajo vinogradništva, sami ukrepi pa se bojo prilagajali evropskim smernicam na tem področlju.

kmetijstvovinogradnistvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Minister dr. Jože Podgoršek o 6. svežnju vladnih ukrepov
Ta med drugim prinaša ukrepe, ki se dotikajo vinogradništva, sami ukrepi pa se bojo prilagajali evropskim smernicam na tem področlju.
VEČ ...|13. 11. 2020
Minister dr. Jože Podgoršek o 6. svežnju vladnih ukrepov
Ta med drugim prinaša ukrepe, ki se dotikajo vinogradništva, sami ukrepi pa se bojo prilagajali evropskim smernicam na tem področlju.

Robert Božič

kmetijstvovinogradnistvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 7. 2025
Izseljenska nedelja

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Kakšen je njen pomen, kako naj jo obeležimo, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes, nam je povedal škof za Slovenci po svetu dr. Anton Jamnik, ki je napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini. Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar pa je (od 16:27 naprej) predstavil bogato dejavnost organizacije, ki jo vodi ter povabil tudi na tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje na prvo avgustovsko nedeljo.

Izseljenska nedelja

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Kakšen je njen pomen, kako naj jo obeležimo, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes, nam je povedal škof za Slovenci po svetu dr. Anton Jamnik, ki je napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini. Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar pa je (od 16:27 naprej) predstavil bogato dejavnost organizacije, ki jo vodi ter povabil tudi na tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje na prvo avgustovsko nedeljo.

Matjaž Merljak

družbarojakiizseljenci

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče