Svetovalnica

VEČ ...|16. 9. 2025
Teden mobilnosti in varnost na naših cestah

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah  in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

Teden mobilnosti in varnost na naših cestah

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah  in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

prometvarnost v prometumobilnosttrajnostna mobilnostsvetovanje

Svetovalnica

Teden mobilnosti in varnost na naših cestah

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah  in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

VEČ ...|16. 9. 2025
Teden mobilnosti in varnost na naših cestah

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah  in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

Blaž Lesnik

prometvarnost v prometumobilnosttrajnostna mobilnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2025
O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

varnost v prometureševalni paskultura vožnjereševalni pasprometna nesreča

Svetovalnica

O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

VEČ ...|30. 4. 2025
O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

Blaž Lesnik

varnost v prometureševalni paskultura vožnjereševalni pasprometna nesreča

Svetovalnica

VEČ ...|3. 9. 2024
Kdo je najbolj nevaren voznik?

V tednu tradicionalnega radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji smo Svetovalnico obarvali s preventivnimi nasveti, namenjenimi vsem udeležencem v prometu. Osredotočili smo se na cestno kulturo, kolesarje, ki jih je vse več na cestah in uporabnike električnih skirojev, med katerimi je veliko mladih. Naša gostja je bila Dragica Sternad Pražnikar iz Agencije za varnost prometa.

Kdo je najbolj nevaren voznik?

V tednu tradicionalnega radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji smo Svetovalnico obarvali s preventivnimi nasveti, namenjenimi vsem udeležencem v prometu. Osredotočili smo se na cestno kulturo, kolesarje, ki jih je vse več na cestah in uporabnike električnih skirojev, med katerimi je veliko mladih. Naša gostja je bila Dragica Sternad Pražnikar iz Agencije za varnost prometa.

varnost v prometucestna kulturae-skirokolokolesarjisvetovanje

Svetovalnica

Kdo je najbolj nevaren voznik?

V tednu tradicionalnega radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji smo Svetovalnico obarvali s preventivnimi nasveti, namenjenimi vsem udeležencem v prometu. Osredotočili smo se na cestno kulturo, kolesarje, ki jih je vse več na cestah in uporabnike električnih skirojev, med katerimi je veliko mladih. Naša gostja je bila Dragica Sternad Pražnikar iz Agencije za varnost prometa.

VEČ ...|3. 9. 2024
Kdo je najbolj nevaren voznik?

V tednu tradicionalnega radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji smo Svetovalnico obarvali s preventivnimi nasveti, namenjenimi vsem udeležencem v prometu. Osredotočili smo se na cestno kulturo, kolesarje, ki jih je vse več na cestah in uporabnike električnih skirojev, med katerimi je veliko mladih. Naša gostja je bila Dragica Sternad Pražnikar iz Agencije za varnost prometa.

Blaž Lesnik

varnost v prometucestna kulturae-skirokolokolesarjisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 2. 2024
Kdo je dober in varen voznik?

Kako pomembne so vozniške izkušnje za varno udeležebo v prometu? Ali so mladi vozniki res nevarni? Kje pridobiti največ spretnosti za volanom in kdo je dober voznik? Teh in podobnih vprašanj smo se lotili v tokratni Svetovalnici, kjer je bil naš gost inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik iz AMZS.

Kdo je dober in varen voznik?

Kako pomembne so vozniške izkušnje za varno udeležebo v prometu? Ali so mladi vozniki res nevarni? Kje pridobiti največ spretnosti za volanom in kdo je dober voznik? Teh in podobnih vprašanj smo se lotili v tokratni Svetovalnici, kjer je bil naš gost inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik iz AMZS.

svetovanjevožnjavarnost v prometunaj šoferamzs

Svetovalnica

Kdo je dober in varen voznik?

Kako pomembne so vozniške izkušnje za varno udeležebo v prometu? Ali so mladi vozniki res nevarni? Kje pridobiti največ spretnosti za volanom in kdo je dober voznik? Teh in podobnih vprašanj smo se lotili v tokratni Svetovalnici, kjer je bil naš gost inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik iz AMZS.

VEČ ...|22. 2. 2024
Kdo je dober in varen voznik?

Kako pomembne so vozniške izkušnje za varno udeležebo v prometu? Ali so mladi vozniki res nevarni? Kje pridobiti največ spretnosti za volanom in kdo je dober voznik? Teh in podobnih vprašanj smo se lotili v tokratni Svetovalnici, kjer je bil naš gost inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik iz AMZS.

Blaž Lesnik

svetovanjevožnjavarnost v prometunaj šoferamzs

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 10. 2025
Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V  osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2025
Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar