Muzej slovenske osamosvojitve

Angel avtopralnice

Zapeljal sem v garažo avtopralnice in ko se zaprla vrata, da me je objel mrak, se mi je zazdelo, da sem v cerkvi ali kapeli. Zaprl sem oči in se prepustil pesmi avtomata, ki se je štirikrat ali petkrat sprehodil preko in okoli mojega pločevinastega oklepa. Vodne kaplje so šumele zdaj kot svež pomladni dež, nato kot poletna ploha, pa spet kot jesenski naliv. Iz šob je zašepetal tih vetrc, da sem se kar na lepem počutil koz Elija pred horebsko votlino.

Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.