Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Odklopa za fante

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.