Pojdite in učite
Uspešna Pustna Sobotna iskrica in zbrani darovi rojevajo hvaležnost. Prisluhnite besedam misijonarja Danila Lisjaka, ki se veseli gradnje bolnišnice za otroke in matere v Ugandi. Hvaležen je za dobroto poslušalcev Radia ognjišče.
Pojdite in učite
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica je izgubila pustne dodatke, pa se je vendar na začetku dopoldneva ustavila pri zahvali za vse darove, ki ste jih poslušalci namenili gradnji bolnišnice v Ugandi. Osrednji del oddaje je bil namenjen Mavrici in postu. O lepoti časa, v katerega smo vstopili, je spregovorila urednica Melita. Slišali ste zgodbo o sivini in vetru ter izvedeli kako lahko izdelate lep križ iz gline.
Sobotna iskrica
Naš pogled
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.
Naš pogled
Pojdite in učite
Dan po uspehu tradicionalne dobrodelne akcije Pustna Sobotna iskrica, smo se sodelavci Radia Ognjišče, Misijonskega središča Slovenije in predvsem misijonar Danilo Lisjak zhvalili vsem, ki so darovali za gradnjo zdravstvenega centra na misijonu Atede v Ugandi. Dobrota naših posluašalcev je znova presenetila vse, ki vsako leto upamo, da bodo naši poslušalci slišali glas ubogih v misijonski deželi. Radostni spoznavamo, da so bili tudi letos odprtih src. Iskrena hvala vsem!
Pojdite in učite
Za življenje
Na pragu postnega časa smo spregovorili o pomenu odpovedi in odpiranju drugemu. Smo del tega sveta in zato povezani drug z drugim. V luči zbiranja darov za Ugando smo razmišljali tudi o misijonih in pomoči najbolj odrenjenim. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
Pojdite in učite
Oddaja je nastala v Ugandi, kjer nam je misijonar Danilo Lisjak pripovedoval o življenju preprostih ljudi na tamkajšnjem podeželju. Teden dni pred Pustno Sobotno iskrico ste spoznali, zakaj je bolnišnica za otroke in matere na misijonu Atéde nujno potrebna, s kakšnimi boleznimi se borijo ljudje v tem delu Afrike in slišali osebno vabilo misijonarja k darovanju in njegovo zagotovilo za pošteno uporabljena sredstva.
Pojdite in učite
Pojdite in učite
Gostili smo misijonarja Danila Lisjaka in predstavili misijon na katerem deluje. Spoznajte Ugando, ki ji bomo skušali pomagati čez štirinajst dni.
Pojdite in učite
Pojdite in učite
Tokrat je dr. Jože Marketz, direktor Karitas Avstrijske Koroške, spregovoril o njihovem delu v misijonski Afriki in svojih pogledih na to misijonsko celino. Z njim smo se srečali na misijonu v Ugandi, ko je z ekipo sodelavcev preverjal uspehe dela in koval nove načrte.
Pojdite in učite
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Duhovna misel
V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.