Svetovalnica

VEČ ...|2. 2. 2024
Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

svečnicapraznikmladisalezijanci

Svetovalnica

Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

VEČ ...|2. 2. 2024
Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

Radio OgnjiščeMarjana Debevec

svečnicapraznikmladisalezijanci

Za življenje

VEČ ...|2. 2. 2019
Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo

Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.

Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo

Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.

duhovnostzakonodnosisvečnica

Za življenje

Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo
Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.
VEČ ...|2. 2. 2019
Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo
Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.

Blaž Lesnik

duhovnostzakonodnosisvečnica

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|27. 2. 2024
Manca Hribar: »Ti pa znaš na dušo pihat« ali smo še zmožni iskrenih pohval?

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Manca Hribar: »Ti pa znaš na dušo pihat« ali smo še zmožni iskrenih pohval?

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Manca Hribar

komentar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo