Tokrat smo vstopili v čustveni svet današnjih mladih in spregovorili o tem, da so slike, filmi in glasba, ki nas danes obkrožajo, pogosto povsem prežeti s spolnostjo. Ali se sploh še zavedamo čara hrepenenja in rasti, za katero je potreben čas? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Tokrat smo vstopili v čustveni svet današnjih mladih in spregovorili o tem, da so slike, filmi in glasba, ki nas danes obkrožajo, pogosto povsem prežeti s spolnostjo. Ali se sploh še zavedamo čara hrepenenja in rasti, za katero je potreben čas? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.
V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.
Tudi tokrat je bila gostja naše rubrike geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc. Govorili sva o tem, kako vzgajati otroke in mladostnike za samozaščitno vedenje pred spolnimi in drugimi zlorabami.
Tudi tokrat je bila gostja naše rubrike geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc. Govorili sva o tem, kako vzgajati otroke in mladostnike za samozaščitno vedenje pred spolnimi in drugimi zlorabami.
Z direktorjem inštituta Integrum Benjaminom Tomažičem sem se pogovarjala o potrebni zrelosti za prvi spolni odnos i o tem, o pomenu zdržnost pred zakonom in duhovnem/krščanskem smislu in namenu spolnosti.
Z direktorjem inštituta Integrum Benjaminom Tomažičem sem se pogovarjala o potrebni zrelosti za prvi spolni odnos i o tem, o pomenu zdržnost pred zakonom in duhovnem/krščanskem smislu in namenu spolnosti.
Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo, kar je povsem naravno. Potem je tukaj še internet, kar pa že lahko prinaša pasti površnosti in banalnost informacije. Nasveti za starše so dobrodošli, da bodo pozorni na vedenje otrok in jih bodo lažje razumeli. Tudi tokrat je bil naš gost direktor Inštituta Integrum Bejamin Tomažič s temo: Kaj si otroci in mladostniki želijo slišati od staršev o spolnosti in telesu, da se bodo lahko odprto in brez zadrege pogovarjali?
Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo, kar je povsem naravno. Potem je tukaj še internet, kar pa že lahko prinaša pasti površnosti in banalnost informacije. Nasveti za starše so dobrodošli, da bodo pozorni na vedenje otrok in jih bodo lažje razumeli. Tudi tokrat je bil naš gost direktor Inštituta Integrum Bejamin Tomažič s temo: Kaj si otroci in mladostniki želijo slišati od staršev o spolnosti in telesu, da se bodo lahko odprto in brez zadrege pogovarjali?
Odgovorni za Inštitut Integrum odpirajo pomembne, občutljive in dragocene teme. Njihov cilj je, da udeležence spodbudijo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Zato smo z Benjaminom Tomažičem tokrat odprli vprašanje: Kako naj danes starši začenjajo z otroki pogovore o spolnosti?
Odgovorni za Inštitut Integrum odpirajo pomembne, občutljive in dragocene teme. Njihov cilj je, da udeležence spodbudijo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Zato smo z Benjaminom Tomažičem tokrat odprli vprašanje: Kako naj danes starši začenjajo z otroki pogovore o spolnosti?
Spolna vzgoje v digitalizirani družbi nam postavlja velike izzive in težave, saj lahko že majhni otroci dostopajo do slik in informacij, ki jih ne zmorejo predelati in razumeti. Zato so starši prvi, ki so odgovorni, da otroci pridejo do spoznanj o spolnosti in telesu v primernem času in na njim razumljiv način. O tem sta razmišljala tudi zakonca Mojca in Benjamin Tomažič leta 2017 je nastal Inštitut Integrum.
Spolna vzgoje v digitalizirani družbi nam postavlja velike izzive in težave, saj lahko že majhni otroci dostopajo do slik in informacij, ki jih ne zmorejo predelati in razumeti. Zato so starši prvi, ki so odgovorni, da otroci pridejo do spoznanj o spolnosti in telesu v primernem času in na njim razumljiv način. O tem sta razmišljala tudi zakonca Mojca in Benjamin Tomažič leta 2017 je nastal Inštitut Integrum.
Spolna vzgoja v digitalizirani družbi postavlja staršem in vzgojiteljem velike izzive. V počitniškem času se družinski ritem spremeni in priložnosti za pogovor je več: Kako začeti? V Svetovalnici je bil z nami vodja inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?