Naš pogled

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

komentarslovenščinajezik

Naš pogled

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Marjan Bunič

komentarslovenščinajezik

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Naš pogled

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Iz Betanije

VEČ ...|22. 9. 2021
Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

vzgojaučenjeslovenščinabralne navadepisanjedkps

Iz Betanije

Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

VEČ ...|22. 9. 2021
Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

Blaž Lesnik

vzgojaučenjeslovenščinabralne navadepisanjedkps

Naš gost

VEČ ...|31. 7. 2021
Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

slovenščinabranjekreativno pisanjeliteratura nonsensa

Naš gost

Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

VEČ ...|31. 7. 2021
Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Damijana Medved

slovenščinabranjekreativno pisanjeliteratura nonsensa

Naš pogled

VEČ ...|13. 4. 2021
Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

komentaroddajnikislovenijaslovenščinaradio

Naš pogled

Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

VEČ ...|13. 4. 2021
Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Radio Ognjišče

komentaroddajnikislovenijaslovenščinaradio

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 7. 2024
Strniščnim dosevki

O agrotehniki strniščnih dosevkov, smo se pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem. V drugem delu ste slišali tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kmetijske Zadruge Metlika.

Strniščnim dosevki

O agrotehniki strniščnih dosevkov, smo se pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem. V drugem delu ste slišali tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kmetijske Zadruge Metlika.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2024
S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Blaž Lesnik

harmonikaEverestSimon BučarJadranvodnikhojaplaninstvonarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 7. 2024
V Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg.  V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

V Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg.  V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

s. Meta Potočnik

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor